Rebalans je po mnenju premiera Boruta Pahorja dober, prerazporeditev izdatkov pa optimalna. V okviru seje so poslanci razpravljali in glasovali tudi o 27 dopolnilih k predlogu rebalansa, ki jih je razen dveh vložila opozicija. Vsa dopolnila so poslanci zavrnili.

Z rebalansom se proračunski primanjkljaj povečuje na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, javnofinančni primanjkljaj pa bo znašal 5,5 odstotka BDP-ja. Po novem se bo v državni proračun steklo 7,920 milijarde evrov, kar je 863 milijonov evrov manj od načrtov in 617 milijonov evrov manj kot leto prej.

Odhodki se v primerjavi z veljavnim proračunom zmanjšujejo za 157 milijonov evrov, na 9,760 milijarde evrov, rebalans pa zagotavlja tudi prenos dodatnih 125 milijonov evrov v pokojninsko blagajno, ki zaradi gospodarske krize doživlja upad vplačil.

Poslanci odrekli podporo vsem 27 amandmajem
Glavnina razprave o vloženih amandmajih se je vrtela okoli predloga skupine koalicijskih poslancev, da bi več milijonov evrov vzeli vojski in jih namenili za nakup neprofitnih najemniških stanovanj v Ljubljani. Tega predloga vlada ne podpira. Opozicija je predlagala tudi, da bi sredstva jemali iz postavke vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje in jih namenili razvoju podeželja ter upravi za zaščito in reševanje za ukrepanje ob izrednih razmerah. Tudi ti dopolnili je vlada zavrnila.

Borut Pahor je poslancem ob začetku izredne seje DZ-ja v okviru predstavitve rebalansa dejal, da se je v prvem četrtletju letos gospodarska kriza v Sloveniji še poglobila, BDP pa se je glede na zadnje četrtletje leta 2008 znižal za 6,4 odstotka. Ključna razloga za to sta bila padca izvoza in naložb, spremenjene razmere pa so terjale nižjo oceno prihodkov v vseh blagajnah javnega financiranja in prilagoditev odhodkov, je dodal.

Manjši pritisk na plačilo obresti in dolga v prihodnosti
"Davčna struktura se je v zadnjih letih spremenila v prid komponent, ki so bolj elastične in zato bolj podvržene vplivom gospodarskega cikla," je pojasnil Pahor, zato se bodo v predlaganem drugem rebalansu pomembno znižali davčni prihodki, ki bodo tako le malo nad nominalno ravnjo leta 2006 in skoraj za milijardo evrov pod lansko ravnjo.

Da je rebalans potreben zaradi padca prihodkov, varčevanja na strani materialnih stroškov in nekoliko zmanjšanih investicij, je pojasnil tudi minister za finance France Križanič. Dodal je, da se s tem zmanjšuje multiplikativni učinek, a kljub temu ostaja v okvirih pričakovanj Evropske unije. V nagovoru poslancem je zatrdil še, da se bo z drugim rebalansom zmanjšal pritisk na plačilo obresti in dolga v prihodnjih letih.

Drugi rebalans predvideva 7,920 milijarde evrov prihodkov, od tega 6,727 milijarde evrov davčnih prihodkov, 352 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 27,3 milijona evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 814 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU-ja.

Veliko znižanje davčnih prihodkov
V predlaganem rebalansu proračuna so predvideni prihodki za 1,7 odstotka BDP-ja ali 716 milijonov evrov nižji od lanske realizacije oz. za 2,4 odstotka BDP-ja ali 863 milijonov evrov nižji od prvotno načrtovanih, je pojasnil Križanič. Proračunski odhodki, ki bodo zagotavljali tudi 125 milijonov evrov dodatnih transferjev v pokojninsko blagajno, bodo od sprejetega proračuna nižji za 0,4 odstotka ali 157 milijonov evrov. "To je neto primanjkljaj, ki ga uvajamo z rebalansom, zato gre za tehnični rebalans, ki nima vsebinskih poudarkov," je dejal minister.

Na prihodkovni strani se bodo po Pahorjevih besedah z dokončno ukinitvijo davka na izplačane plače davčni prihodki letos znižali za 230 milijonov evrov. Zaradi nižje davčne stopnje, slabših gospodarskih rezultatov v lanskem letu in nekaterih sprejetih protikriznih ukrepov bodo prihodki iz davka na dobiček manjši za 510 milijonov evrov, torej za skoraj polovico manj kot lani.

Odhodkovna stran proračuna toga
Predsednik vlade je v DZ-ju opozoril, da se odhodkovni del proračuna ni prilagodil nižjemu obsegu prihodkov, temveč se je obseg davčnih obveznosti povečal: "Tako je odhodkovna stran proračuna razmeroma toga, saj je več kot tri četrtine proračunskih odhodkov določenih z zakonskimi obveznostmi, ki jih zaradi trenutnih gospodarskih razmer nismo želeli spreminjati. O tem se bomo odločili pri pripravi proračunov za leti 2010 in 2011."

Predviden primanjkljaj - 1,8 mio. evrov
Skupni obseg potrebnega znižanja izdatkov je vlada določila prek ocene najvišjega možnega primanjkljaja, ki ne bi ogrozil stabilnosti javnih financ. Presodila je, da pet odstotkov BDP-ja v dveh do treh letih, odvisno od hitrosti gospodarskega okrevanja, še zagotavlja znižanje primanjkljaja pod tri odstotke. To bo mogoče ob restriktivni odhodkovni politiki, ki bo zahtevala tudi strukturne reforme, je predstavitev pred poslanci sklenil Pahor.

Predviden proračunski primanjkljaj torej znaša pet odstotkov BDP-ja ali 1,8 milijarde evrov, kar je po Križaničevih besedah za dve odstotni točki več kot v sprejetem proračunu, a je primanjkljaj še vedno nižji od povprečja v evropskih partnericah.