V več kot šest ur trajajoči razpravi je odbor zavrnil vseh 27 dopolnil, ki jih je predlagal tako SDS kot tudi posamezni koalicijski poslanci in odbor za promet. Tako bodo državnemu zboru predlagali, naj rebalans sprejme v takšni obliki, kot ga je vložila vlada.
Sredstva se z drugim rebalansom zmanjšujejo na skoraj vseh prodročij, najbolj pa na področju obrambe in zaščite ter prometne infrastrukture in državne uprave. Okoli 55 milijonov prihrankov je predvidenih pri materialnih stroških, preostalo pa pri naložbah, ki niso ključne. Kljub temu pa minister za finance France Križanič poudarja, da rebalans razvojno naravnan, saj v primerjavi z lanskim proračunom namenja bistveno več sredstev gospodarstvu, znanosti in tehnologiji ter izobraževanju.
- Predlog drugega rebalansa proračuna je vlada sprejela 17. junija letos. Z njim se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,85 miljarde evrov oziroma na pet odstotkov BDP-ja.
- Javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal še pol odstotne točke več.
- Po novem rebalansu bo v državni proračun steklo predvidoma 7,92 milijarde evrov (863 milijonov manj od zdajšnjih načrtov).
- Odhodkov bo po novem 9,76 milijarde (za 157 milijon manj).
- Obenem je zagotovljen prenos 125 milijonov v pokojninsko blagajno.
Precej drugače meni poslanec SDS-a Andrej Vizjak, ki opozarja prav na krčenje sredstev za razvojno naravnane ukrepe in na povečevanje odhodkov za zaposlene v javnem sektorju. Radovan Žerjav, SLS, temu dodaja, da oba rebalansa , torej tudi prejšnji, nista preveč varčevalna.
Jamstvena shema v DZ po nujnem postopku
Poleg rebalansa je bila druga tema odbora za finance še zakon o jamstveni shemi za fizične osebe, ki so ga soglasno potrdili in gre v državnozborsko obravnavo po nujnem postopku. Izglasovanih je bilo tudi več dopolnil koalicije.
Jamstvena shema je namenjena reševanju stanovanjske problematike. V ta namen je zaposlenim za določen čas, mladim družinam, brezposelnim in tistim, ki stanovanjsko vprašanje rešujejo prvič, namenjenih 350 milijonov evrov jamstev.
Predlog načeloma podpirajo vsi člani odbora. Merilo za izdajanje jamstev bo plačevanje davkov, torej bodo zanje lahko zaprosili tako državljani Slovenije kot tujci, ki stalno prebivajo v Sloveniji. S sprejetjem dopolnila, ki ga je predlagal koalicija, je sicer razširjen tudi člen glede postopka izterjav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje