Agencija sumi, da so vse borznoposredniške družbe in banke članice borze z izjemo devetih sklenile skupno 566 navideznih poslov. Dodatno so med njimi tudi pravne osebe, ki niso več članice Ljubljanske borze.

ATVP upravi očita neopravljanje funkcije nadzora v decembru 1999, decembru 2000 in decembru 2001, in sicer v primerih suma opravljenih 95 navideznih poslov, ki naj bi jih sklenilo šest članov Ljubljanske borze.

Z odločbo se je že seznanil nadzorni svet
Z odločbo ATVP-ja se je na izredni seji seznanil tudi nadzorni svet Ljubljanske borze, ki skupaj z upravo ocenjuje, da ni razlogov za tak ukrep. Uprava Ljubljanske borze se bo zato ATVP-ju v predpisanem 30-dnevnem roku izjavila v zvezi s podatki, navedenimi v odločbi o začetku postopka. Sicer pa, kot je poudaril predsednik uprave Ljubljanske borze Draško Veselinovič, še ni dokazano oziroma pravnomočno nobeno od očitanih dejanj, ki so osnova za ukrepanje agencije proti upravi.

Podlesnik: Odločba bi lahko vplivala na zaupanje vlagateljev
Predsednik nadzornega sveta Ljubljanske borze Zdenko Podlesnik je poudaril, da bi odločba ATVP-ja lahko izrazito negativno vplivala na zaupanje vlagateljev in nadaljnji razvoj kapitalskega trga. Prav tako pa takšni postopki in tudi druge drastične in obširne akcije na trgu vrednostnih papirjev ne bodo prispevale domačemu in tujemu ugledu.

Veselinovič: Nismo zanemarjali svoje dolžnosti
V pogovoru za Televizijo Slovenija je Veselinovič zatrdil, da so po mnenju borze in njenega nadzornega sveta svojo funkcijo opravljali normalno, korektno in v skladu z zakonskimi pooblastili in pravili borze. Tako po njegovih besedah menijo, da niso zanemarjali svoje dolžnosti. Ob tem se je Veselinovič vprašal, zakaj v tem času tudi sama agencija, ki ima več pooblastil kot sama borza, ni ravnala tako kot sedaj.

Agencija presenečena, o postopku ne želi govoriti
Veselinovič je tudi povedal, da so javnosti to sporočili, ker menijo, da je korektno, da se to ve v javnosti, in ker to ni enostavna zadeva, ko se dvema tretjinama finančnih inštitucij (bank in borznoposredniških hiš) očita sum navideznih poslov za lata nazaj, ko je tudi takrat normalno potekal nadzor. Direktor agencijo za trg vrednostnih papirjev Neven Borak je za Televizijo Slovenija izrazil presenečenje, ker je borza že seznanila javnost, nato pa neuradno povedal, da so res podali ovadbe, vendar o samem postopku ni želel govoriti

Kaj je navidezen posel?
Veselinovič je opozoril na nejasno definicijo navideznega posla v slovenski zakonodaji. "Glavni indic navideznega posla je, da se ne zgodi denarni tok, prenos denarja," je pojasnil prvi mož Ljubljanske borze. Poudaril pa je, da je lahko ocena, da je nek posel navidezen, večkrat tudi subjektivna. V pogovoru za Televizijo Slovenija je Veselinovič kot preprost primer navideznega posla navedel sklenitev poslovne pogodbe, ki se jo potem ne realizira oz. se jo že sklene z namenom, da se ne realizira. Pri vrednostnih papirjih je to bolj zapleteno. Lahko se na primer sklene posel, pri tem pa ni denarnega toka po realizaciji posla niti toka papirjev med strankama. Ob tem je potrdil, da lahko takšen navidezen posel sklene en investitor, ki ima v lasti več podjetij, sam s seboj.