V akciji časnika Dnevnik je gazela osrednje Slovenije postalo kamniško podjetje Nektar Natura, ki izdeluje koncentrirane sokove in točilne naprave za sokove. Leta 2000 je začela Nektar Natura svoj "pohod" na hrvaškem tržišču, ki je zaradi turizma zelo mikavno, nato pa se širila še na Češko, v Španijo, Bolgarijo, Avstrijo, Nemčijo in zdaj še v Rusijo in Turčijo. Med letoma 2006 in 2011 so se prihodki z 2,8 milijona evrov zvišali na skoraj 11 milijonov evrov. Njihova vizija je: biti vodilni na področju oskrbe brezalkoholnih pijač preko točilnih sistemov. Pogovarjali smo se z direktorjem Tomažem Lahom.

Ob podelitvi nagrade za regijsko gazelo ste rekli: "Čim prej naredi čim več napak, da boš lahko potem čim prej uspel." Kakšne napake ste delali na začetku poslovne poti?
Napak je bilo več in bile so mnogovrstne. Če pogledam kronološko, sem najprej podcenjeval vpliv razpada Jugoslavije na poslovanje. Delali smo posel v Srbiji, kar so nam onemogočili etnični spori nekdanjih republik. v trenutku se ni dalo več poslovati in zame je to pomenil propad ene mojih prvih podjetniških idej. Naslednja je, da sem šel v partnerstvo na zaupanje, da se bodo stvari zares tudi napisale, pa sem bil izigran. V Nektar Naturi sem na začetku poti podcenjeval mednarodno konkurenco, včasih me je zapeljala obljuba po velikosti potencialnih poslov. Sčasoma se človek nauči, da je treba premišljeno in skrbno načrtovati prihodnost. To pride z leti. Citat je treba tolmačiti, da je za vsakega pomembno, da gre skozi obdobje učenja čim hitreje in da se iz napak tudi nauči, pridobi izkušnje in jih s pridom uporablja vnaprej.

Koliko vrst sokov proizvajate? Kaj gre najbolje v promet, kakšni so trendi?
Vsak mesec se število spremeni. Začeli smo z osmimi vrstami, zdaj jih je med 120 in 130. Trendi so v vedno bolj naravnih, nesladkanih, nizkokaloričnih in čim manj obdelanih sokovih. Seveda je naloga proizvajalcev, da so poleg tega še okusni, sveži, prijetnega okusa in zanesljivi. Ni namreč samoumevno, da so sokovi, ki so narejeni brez dodatkov, dobri in dobrega okusa.

Kje dobivate sadje za vaše sokove?
Po vsem svetu. Odvisno od tega, kje so dobre razmere za uspevanje kakovostnega sadja. Iz tega sadja potem v posebnih vakumskih postopkih vzamejo čim več vode in tako imenovani koncentrat sadja (koncentrirano sadje z manj vode) globoko zamrznjen pripeljejo v naše zamrzovalnice, kjer ga skladiščimo.

Kako ste dosegli tako ugodno razmerje med ceno in kakovostjo?
Z optimizacijo vseh postopkov, primerno tehnologijo in dobro organiziranostjo. Ne pozabimo, da je kakovost ime za izdelek ali storitev, ki jo kupec vrednostno ocenjuje za ugodno.

Kakšne so najpogostejše težave uporabnikov? Kako hitro vaš servis to lahko popravi?
Običajno v dveh urah, najpozneje v šestih urah. Veliko manjših posegov rešujemo preko klicnih centrov, kjer se javljajo strokovnjaki in svetujejo kupcem. K hitrosti odprave napak pomaga tudi naša velika pokritost na terenu, kjer se naši zaposleni dnevno gibljejo po vseh regijah in tako lahko hitro rešujemo zagate.

Med vašimi cilji je tudi prodor na rusko in turško tržišče. Boste lahko s sedanjimi zmogljivostmi kos tej nalogi?
Za začetek da, pozneje ne. Imamo načrt razširitve in ne vidimo težav.

Radi poudarjate, da ne prodajate proizvoda, ampak rešitev. Imate kdaj občutek, da to to manjka marsikateremu slovenskemu podjetju in da se vodilni ne znajo vprašati, kaj potrošniki pravzaprav želijo?
Tega občutka od začetka krize nimam več. Opažam, da se vsi začenjajo spraševati, kakšno dodano vrednost prinašajo kupcu. Pri vseh negativnih vplivih krize je to dobra stran. Potrošnik bo dogoročno zaradi krize na boljšem.

Ste zelo ambiciozni, radi bi postali najboljši na svetu. Ste v Evropi na področju oskrbe brezalkoholnih pijač preko točilnih sistemov že pri vrhu?
Ne še. Ne oskrbujemo nekaterih največjih trgov, gremo pa po tej poti. Zadnja leta si prizadevamo za prisotnost na zunajevropskihtrgih. Smo v investicijsko zelo zahtevni panogi in za uspeh potrebujemo temu primerno več časa.

Eno od vaših poslovnih področij je tudi distribucija proizvodov multinacionalke Unilever. Kako ste dobili ta posel in koliko prispeva k vašemu dobičku?
Posel smo pridobili na podlagi analitike Unileverja, ki je ocenjeval kakovost distribucije, tržno orientirenost in usmeritevk potrošniku. Kontaktirali smo jih, in ker je šlo za proizvode najvišje kakovosti, kot so Knorr, Rama, Lipton, smo ocenili, da se njihov posel sklada z našimi vrednotami. Sočasno smo s tem pridobili možnost poglobitve odnosov z našimi kupci in sinergijske učinke pri distribuciji. Ker z Unileverjem sodelujemo le v Sloveniji in na Hrvaškem, ne pa na vseh preostalih trgih in ker je Slovenija zahteven trg, je prispevek k dobičku temu primeren.

Kako komentirate najnovejšo pobudo, da bi v mestih prepovedali pitje alkohola na javnih površinah?
Se absolutno strinjam. Menim, da pitje alkohola ne sme postati 'standard obnašanja'. V gostinskih obratih se lahko ljudje sprostimo in vseeno lastnik skrbi, da ne gre sproščanje v zlorabo. Na javnih mestih pa je to prepuščeno posameznikom. Vsakdo, ki je alkoholiziran, izgubi samoomejitveni občutek in razsodnost, kar vodi k poglabljanju zlorab alkohola.

Kako motivirate zaposlene?
Tako, da me skrbi za njihovo počutje na delu, da jim omogočam razvoj in da pričakujem od njih, da bo vsak posameznik najboljši na svojem področju. Spodbujam timsko delo, druženje, samorazporejanje obveznosti. Ker je podjetje uspešno, se vsak zaposlen čuti del uspeha in je ponosen na to da je pri svojem delu med najboljšimi na svetu.

Pustite, da so med službenim časom na družabnih omrežjih?
Seveda in verjamem, da tega ne zlorabljajo.