Kljub dokaj visokih obrestim pa se potrošniške navade ljudi niso veliko spremenile. Sposojeni denar večinoma porabljajo za potovanja, nakup avtomobilov, obnovo doma in podobno.

Obseg posojil se je po sprostitvi ukrepov do konca maja medletno povečal s štirih na 16 odstotkov. Posamezniku pa mora po plačilu posojila na računu ostati dobrih 900 evrov ali 76 odstotkov bruto minimalne plače.

"Makrobonitetni ukrepi so kljub sprostitvi še vedno takšni, da ščitijo potrošnika pred prevelikim zadolževanjem," je za Televizijo Slovenija povedala Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije.

Banke natančnih podatkov o izposojenem denarju ne dajejo, povprečni znesek posojila pa je bil v prvi polovici leta nekje od 10.000 do 15.000 evrov. Ljudje pa sicer neradi govorijo o posojilih.

Gospodinjstva so v primerjavi z evropskim povprečjem manj zadolžena, obresti pa višje kot pred leti. Pri stanovanjih približno tri odstotke in pol, pri porabi pa trenutno šest odstotkov in pol.

"V povprečju smo konservativni upravljavci svojega denarja, očitno želimo imeti, desetletja se to kaže, dokaj varno naložbeno strukturo, varno strukturo dolga v celotnih prihodkih," je še dodala Zadravec Capricolo.

Višje obrestne mere pa se za zdaj po mnenju centralne banke še ne odražajo v povišanem kreditnem tveganju.