Nekateri kmetje in kmetijsko-gozdarska zbornica te pomisleke izražajo tudi v primeru projekta Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica. Kot je povedal Židan, si vlada zelo želi zagotoviti novih 3.000 delovnih mest, o katerih se že nekaj časa govori v povezavi z uradno sicer še vedno nepotrjeno investicijo avstrijskega avtomobilskega velikana, na njegovo žalost pa znova niso iskali zemljišč, ki bi bila kmetijsko manj uporabna.

"Sam sem bil postavljen pred dejstvo, ali bom to podprl ali pa bom preglasovan. Smo se pa zato trudili kmetom izgovoriti nekatere boljše pogoje," je dejal minister za kmetijstvo in dodal, da bodo tisti, ki živijo od kmetovanja in bodo izgubili zemljišča, dobili nadomestna. Takšna zagotovila sta dala tako gospodarski minister Zdravko Počivalšek kot premier Miro Cerar, Židan pa jima verjame.

Ob tem je kmetijski minister še dodal, da je zakon zapisan tudi tako, da ne bo šlo za še en projekt na zalogo, saj imamo že doslej preveč različnih con, za katere ni investitorjev. Če torej projekt ne bo realiziran, bodo zemljišča v celoti vrnjena v kmetijsko rabo, je zatrdil Židan, ki tudi računa, da bodo z denarjem od spremembe namembnosti lahko drugje še uspešneje ukrepali proti zaraščanju.

"Na splošno pa sem seveda nezadovoljen, ker bi bilo prav, da skupaj iščemo zemljišča, ki so manj primerna za kmetovanje, čeprav vem, da so takšna tudi dražja za investiranje. Žal pa v tem trenutku takšne volje, razen na kmetijskem kmetijstvu, ni opaziti," je dodal Židan.

Projekti sredi žitnih polj
Nekateri kmetje imajo tudi precej visoke apetite glede menjalnega razmerja, saj pravijo, da je ta zemlja, brez katere bodo ostali, takšne kakovosti, da pričakujejo tudi do desetkrat večje površine, a takšne zahtevke hoški župan Marko Soršak, čigar občina vodi postopke odkupov, že v osnovi zavrača.

Med mogočimi nadomestnimi zemljišči so predvsem tista v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, ki pa so v precejšnem delu že v najemu Perutnine Ptuj.

Z očitki nekaterih kmetov, da to zemljo upravljajo Rusi, sami pa se morajo zdaj umakniti še Avstrijcem, se v omenjenem perutninskem podjetju, ki je prek Sija sicer res v večinski ruski lasti, ne strinjajo. Kot pravijo, bi takšnim argumentom nasprotovalo najmanj 1.600 zaposlenih v skupini, saj je Perutnina Ptuj že 110 let slovensko podjetje.

Prvi mož ptujske skupine Tibor Šimonka je povedal, da sami o tem projektu ne vedo nič drugega kot tisto, kar izvedo v medijih, čeprav od skupaj okoli 200 hektarjev zemljišč, ki jih upravljajo, nekatera ležijo v neposredni bližini.

"Nihče iz vlade ali lokalnih skupnosti ni v tej zvezi stopil v stik z nami. Ne vemo točno, katere parcele bodo potrebovali, a po nekih informacijah naša zemljišča niso predmet zarisanih idejnih projektov," pravi Šimonka, ki se mu sicer zdi čudno, da na območju, kjer je nekoč že bila močna avtomobilska industrija in je še veliko prostora v nekdanjih Tamovih objektih, projekte načrtujejo sredi žitnih polj.

Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni kmetom odstopiti del zemljišč, ki jih imajo najete od sklada, Šimonka odgovarja, da načeloma nimajo nič proti, saj podpirajo vsak projekt v Sloveniji, ki prinaša zaposlitve, a bi seveda želeli imeti druga nadomestna zemljišča enake kakovosti.