Čeprav je bil preboj, ko se pod zemljo srečata obe strani, sprva načrtovan že septembra letos, pa je, kot pravi nadzorni inženir pri projektu izgradnje Milan Črepinšek, narava tudi tokrat pokazala zobe.

V geološko težavnem permakarbonskem predelu so nastali hribinski pritiski, ki so povzročili velike pomike in poškodovali oblogo predora, tako da so morali avgusta in septembra 200 metrov predora na novo narediti.

Že ob gradnji prve cevi pred več kot tridesetimi leti je gradbince presenetila ogromna količina vode ob Goliškem prelomu, ki je za lep čas zaustavila dela. Geološko je naša polovica predora precej zahtevnejša. "Vrtamo še eno 50-metrsko drenažno vrtino, da pogledamo še območje prek Goliškega preloma, če bi bilo morebiti še kje veliko vode," je dejal Črepinšek.

Kljub raziskavam natančne napovedi, kako hitro bo potekala gradnja, ni mogoče dati, toda preboj načrtujejo za februar – in to bo gotovo praznik. "Odpiranje šampanjca, saj bo to le konec nekega velikega dela, posebej v Karavankah, kjer so najtežji predori. To bo češnja na torti, ne še čisto dokončna, ampak takrat bo konec vsaj tega rudarskega dela izkopa," je dodal Črepinšek.

Sledila bo vgradnja elektrostrojne opreme, drugi razpis za to pa še traja. Odprtje druge cevi je predvideno za leto 2025. Takrat bodo zaprli prvo cev, sledila bo temeljita obnova, šele leta 2028 pa bo promet stekel po obeh ceveh.

Od samega začetka se je gradnja tudi podražila. Izvajalec Cengiz je vložil zahtevek, ki ga Dars še rešuje. Za vse čakajoče v prometu pa bo torej šele 2028 leto odrešitve in na mestu je vprašanje, ki si ga v prometnih zastojih po Sloveniji zastavljamo dnevno: zakaj smo z gradnjo začeli toliko let prepozno?