Prvi zaslišanec pred preiskovalno komisijo DZ-ja o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je bil nekdanji podpredsednik KPK-ja Rok Praprotnik. Preiskovalce je zanimala predvsem priprava poročila KPK-ja o oceni stanja v bančnem sistemu.

Praprotnik, ki je zdaj uslužbenec NLB-ja, se je s poročilom seznanil kot član senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vendar ni bil pristojen za to področje. "Nisem sodeloval pri nobenih pogovorih ali drugih dejavnostih zunaj sej senata komisije, ker sem bil pristojen za druga področja," je pojasnil članom preiskovalne komisije.

Odločitve senata KPK-ja so po njegovih besedah v celoti zajete v oceni stanja bančnega sistema, ki je javno objavljena. Podrobnosti se Praprotnik ni spominjal, ker - kot rečeno - ni šlo za njegovo področje in ker sta od obravnave na senatu KPK-ja minili dve leti.

Na vprašanje predsednika parlamentarne komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo so sive eminence iz poročila, je Praprotnik navedel ime Andrej Hazabent, "ki je bil dolga leta zaposlen v bančnem sistemu", konteksta omembe njegovega imena pa se ni spomnil.

Teze, ki se je pojavila v poročilu o razmerah v bančnem sistemu, da so nekatere uprave bank zavajale člane nadzornih svetov, Praprotnik ni znal razložiti, vendar sta sodelavca KPK-ja, ki sta se ukvarjala s tem področjem, senatu KPK-ja vse utemeljila. "Če komisijo zanimajo podrobnosti, se obrnite na KPK, kjer je dokumentacija na razpolago," je preiskovalcem svetoval Praprotnik.

Sicer pa so vse informacije, ki jih je KPK pridobil na področju bančništva, delili s tožilstvom. Preiskavo razmer v bankah, v katerih ima država večinski oz. prevladujoč vpliv, je v dogovoru s tožilstvom podredila predkazenskemu postopku, je spomnil Praprotnik. Ali je bila podana kakšna obtožnica, pa Praprotnik ni vedel, ker pač v KPK-ju ni bil pristojen za to področje.

Križanič: Nisem mogel ukazovati vodstvom bank
Finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011 Franci Križanič je pojasnil dogajanje med krizo in dejal, da so se s predsedniki uprav bank v takrat delni državni lasti dobivali na sestankih. "Seznanjali so nas s tem, kaj se dogaja. Nas je zanimalo predvsem, ali bo njihova kreditna aktivnost lahko normalno tekla," je pojasnil in dodal: "Jaz nisem imel možnosti, da bi jim rekel, to in to naredite."

Križanič je pojasnil, da so bile banke suverene pri svojih odločitvah, uprave so imenovali nadzorniki, te pa vlada. "Vodile so svojo politiko, četudi se z njo nisem strinjal," je dejal Križanič in pri tem mislil na politiko NLB-ja in njegovo oblikovanje rezervacij, ki jih je bilo, kot je ponazoril, "za cel Triglav".

Nekdanji finančni minister ni znal pojasniti, zakaj je bilo takrat toliko fluktuacije v organih upravljanja oziroma nadzora NLB-ja. Po odhodu Marjana Kramarja, ki si je izplačal zakonito, a nenavadno milijonsko nagrado za uspešnost, kar je bilo upravičeno tarča kritik, bi bil primernejši za vodenje banke Aljoša Tomaž, je dejal Križanič.

"NLB vreden tri milijarde evrov"
Takrat sta upravo NLB-ja vodila najprej Božo Jašovič in Draško Veselinovič. Oba sta bila za Križaniča "perspektivna". Skupnega imenovalca odstopov članov nadzornega sveta NLB-ja v tistem času pa Križanič ni našel. "Člani nadzornega sveta so odstopali iz različnih razlogov, vsak je bil specifičen," je dejal. Pojasnil je, da NLB-ja danes za en evro ne bi prodal. Po njegovem mnenju je po očiščenju namreč vreden tri milijarde evrov.

Prav tako je bila v svojih odločitvah suverena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), je dejal. "Zadeva je dobro delovala in je bila mešanica norveškega in francoskega modela upravljanja premoženja. V tem smislu smo naredili pravo stvar," je dejal. Ni pa pohvalil delovanja Banke Slovenije, ki bi se morala po njegovem mnenju hitreje in tudi drugače odzivati.

Bančna luknja v Sloveniji je prenapihnjena, meni Križanič, ki je spomnil, da so vse razvite države pomagale bankam. Ne z davkoplačevalskim denarjem, z zadolževanjem. Sloveniji so v tem času ogromno pomagala evropska sredstva in članstvo v EU-ju nam je koristilo, je poudaril Križanič.

Pričale naj bi še tri priče
Naslednji bi moral biti na vrsti član uprave nekdanjega AUKN-ja Danilo Grašič, ki so mu poslali tri vabila, vendar je vsakokrat poslal opravičilo.