Sprva je sicer dal prednost dialogu med deležniki v upanju, da bodo nepoštene prakse odpravili sami, a po novih pogodbah za leti 2016 in 2017 se je vendarle odločil za prijave. Pri tem se je osredotočil na pet trgovskih verig in javne prehranske obrate, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori in vojska. Prijavil ni zgolj živilskopredelovalnih podjetij in zadrug, kjer so bile odprave nepoštenih praks uspešnejše.

Za trgovce mesec dni akcijskih cen
Podgoršek je dejal, da trgovci nimajo meja pri inovativnosti nepoštenih praks. Mednje sodi vsiljevanje dodatnih popustov, vsiljevanje zahteve po ekskluzivni prodaji artiklov le pri eni trgocski mreži in omejevanje pravice do zaračunavanja obresti za neporavnane račune.

Zlasti pri akcijskih artiklih se po mnenju varuha pojavlja daleč največ nepoštenih praks. Tako kar nekaj trgovskih verig od dobaviteljev zahteva akcijsko ceno že 14 dni pred začetkom akcije in še sedem dni po koncu, tako "ima potrošnik na voljo akcijsko ceno izdelka en teden, trgovec pa en mesec," je ponazoril Podgoršek. Dogaja pa se tudi, da trgovci, kadar prodana količina akcijskega izdelka preseže načrtovano nabavo, zahtevajo 200-odstotne kazni od dobaviteljev.

Med prijavljenimi tudi Tuš, Spar in Mercator
Med petimi trgovci, ki jih je Podgoršek prijavil na AVK, so Mercator, Tuš in Spar. Ob tem je Podgoršek dejal, da diskontni trgovci, kot sta Hofer in Lidl nepoštenih praks ne uporabljata, tako da tisti, ki preživi začetna pogajanja v nadaljevanju z njimi, posluje brez težav.

Pri javnih prehranskih obratih pa je največja težava plačilna nedisciplina, ki je še toliko bolj pereča, saj gre za obrate, ki letno porabijo 250 milijonov evrov.

Slabe napovedi za 2016
Podgoršek bo v prihodnjih mesecih sodeloval z AVK-jem pri ugotavljanju dejanskega stanja za vse prijave, upa pa, da bodo trgovci te nepravilnosti odpravili kar sami, v času postopka. Želi pa si tudi, da bi bili kmetje in zadruge še bolj povezani, zlasti zaradi slabih napovedi za kmetijstvo v letu 2016. S tesno povezanostjo pri pogajanju s trgovci in preprečevanju nepoštenih praks bi lahko letno prihranili 80 milijonov evrov.