Deležnike v prehranski verigi je treba o nepoštenih praksah ozaveščati, saj mnogi dobavitelji in drugi nepoštenih ravnanj sploh ne prepoznajo. Pred meseci je tako prehranski varuh Jože Podgoršek preprečil uveljavitev popusta za promocijo slovenske zelenjave v eni izmed trgovskih verig, ki je na tak način poskušala doseči nižjo ceno pri dobaviteljih. Presenetilo ga je, da nekateri dobavitelji sploh niso doumeli, da gre za nekorektno in nepošteno prakso. "To mi je dalo vedeti, da smo se na nepoštene prakse včasih malo preveč navadili," je dejal Podgoršek na novinarski konferenci v Ljubljani.

Trgovci v tem času podpisujejo nove pogodbe z dobavitelji za prihodnje leto ali dve, kar aktivno spremlja tudi varuh. "Moja vizija je v tem, da vse nepoštene prakse izvzamemo iz pogodbenih odnosov, da bodo pogodbe čiste," je dejal in predlagal, da bi preostala vprašanja, npr. različne popuste, reševali v okviru cenika.

Čeprav nepoštene prakse prevladujejo pri trgovcih, se pojavljajo v celotni prehranski verigi, je opozoril varuh in ob tem izpostavil primer vrtca, ki je dobil dobaviteljevo zagotovilo, da mu prodaja slovensko meso, a to ni držalo. Varuh je ta primer prenesel na upravo za varno hrano, ki je dobavitelja preverila in ugotovila nepravilnosti. "Zato motiviram javne zavode, naj pišejo reklamacijske zapiske," je sklenil.

Nepoštene prakse trgovcev
Varuh sicer opaža nekatere pozitivne smernice pri trgovcih, vendar je nepoštenih še vedno veliko. Naštel je nekaj negativnih praks, in sicer uvajanje logistične rabate, popust za zakup police, rabat za generično promocijo panoge, super rabat brez konkretnega imena oziroma obrazložitve, rabat za kalo, za rast prodaje, za uvajanje novih produktov, omejevanje pravice do zaračunavanja zamudnih obresti, nesorazmeren rok za potrditev spremembe cenika itd.

Popusti v nekaterih primerih dosežejo do deset odstotkov, nerazumno visoke pa so tudi pogodbene kazni, ki v nekaterih primerih dosežejo celo več tisoč evrov. Trgovci kazni med drugim zaračunavajo za zamude pri dobavi ali napake na računu. Sankcioniranju goljufij dobaviteljev Podgoršek ne nasprotuje, a kazni bi morale biti primerljive s povzročeno škodo. Pogosto te škode sploh ni, saj se da račune popraviti, kakšna ura zamude zaradi razmer na cesti in podobnega pa prav tako ne povzroči velike škode, je opozoril.

Varuh načrtuje, da bo na agencijo za varstvo konkurence do novega leta vložil prijave zaradi nepoštenih praks trgovskih družb. V prijavi bo natančno opredelil konkretnega kršitelja in kršitev, med drugim se bo osredotočil tudi na nespoštovanje plačilnih rokov.

Pozitivne prakse
Pri pozitivnih načinih ravnanja, ki jih je Podgoršek zasledil v trgovskih družbah, je izpostavil mesec slovenskega rdečega mesa v Sparu, zelo dobro promocijo svežega slovenskega sadja in zelenjave v Mercatorju, pa tudi povečan odkup slovenskega paradižnika v času poletne konice, za kar se je odločil Spar. "S tem je kar nekaj kilogramov rešil pred kompostom," je dejal.

Zadovoljen je tudi z intenzivnim razvojem novih izdelkov v živilsko-predelovalnem sektorju, kot odlično prakso pa je omenil tudi projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bi ga morali podaljšati v slovenski prehranski vikend, je predlagal.

Pohvalil je tudi odlične prakse nekaterih diskontarjev, ki pri poštenih odnosih prehitevajo tradicionalne trgovce, saj ob akcijah ne znižujejo plačila dobaviteljem, ampak svojo maržo. Drži sicer, da so trdi pogajalci in včasih zahtevajo višje standarde kakovosti ter posebne certifikate, kar je lahko težava za zelo majhne dobavitelje. "Marsikdo v pogajanjih tudi odstopi, ko pa je pogodba enkrat podpisana in ceniki dogovorjeni, je delo z njimi dokaj preprosto," je dejal Podgoršek.