Socialni partnerji so se sešli na temo problematike prekarnega dela, ki v Sloveniji postaja vedno bolj priljubljena oblika dela, saj je všeč mnogim delodajalcem, saj se izognejo številnim pravicam in plačilom, ki pripadajo redno zaposlenim delavcem. Ministrstvo za delo je zaradi novih strukturnih izzivov, "ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela", pripravilo dokument "Za dostojno delo", v katerem je tudi nabor ukrepov, ki naj bi predstavljali "preboj za dostojno delo vseh državljank in državljanov."

Za zmanjševanje prekarnosti in preprečevanje nezakonite uporabe atipičnih oblik dela so na ministrstvu za delo predlagali ukrepe, med katerimi so učinkovitejši nadzor, ki vključuje višje globe za kršitelje in ureditev delovanja inšpektorata za delo in finančne uprave. Inšpektorji bi lahko od delodajalca zahtevali sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Ministrica Anja Kopač Mrak je po poročanju STA poudarila, da bodo na trgu, tudi zaradi različnih narav dela, vedno obstajale atipične oblike dela, zaradi česar bi bilo treba prilagoditi sisteme socialne varnosti, da bi ti v kar največji meri zagotavljali socialno varnost tudi takšnim zaposlenim.

Delodajalci precej kritični do dokumenta
O dokumentu so danes razpravljali socialni partnerji, ki so glede prekarnega oz. fleksibilnih oblik dela na različnih bregovih. V združenju delodajalcev so ugotovili, da izdelek ministrstva za delo ne opredeljuje bistvenega, to je definicije "dostojnega dela". Definiranje "dostojnega dela" po našem mnenju lahko v veliki meri razreši problematiko prekarnega dela.

"Dostojno delo je po našem razumevanju vsakršno delo, ki temelji na ustrezni pravni podlagi, za katero delavec prejme ustrezno plačilo in so upoštevane vse pravne kavtele pri opravljanju takšnega dela. Prekarno ali atipično delo, kot ga poimenuje ministrstvo, po našem mnenju ne more biti delo, ki ga opredeljuje/določa zakon, ki ureja delovna razmerja," so v odzivu na dokument ministrstva zapisali v združenju delodajalcev.

Po njihovem mnenju delovna razmerja za določen čas, delovna razmerja s krajšim delovnim časom in agencijsko delo niso atipične oblike dela. Gre za oblike dela, ki jih zakon, ki ureja delovna razmerja, predvideva in s tem tudi dopušča. Enako po našem prepričanju velja tudi za sklepanje drugih pogodb civilnega prava, še opozarjajo in dodajajo, da večina predlaganih ukrepov zaostruje pogoje predvsem za delodajalce, ne pa za lažje opravljanje dela in fleksibilnost dela. "Poudarjamo, da je cilj delodajalcev v naslednji reformi trga dela povečati fleksibilnost in pravno varnost tudi za delodajalce," še dodajajo.

Prekarci izključeni iz dialoga
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pa na drugi strani opozarjajo na "škodljivo razmišljanje predstavnikov kapitala, ki želijo s povečanjem fleksibilizacije delovne sile še poglobiti bedo prekarnih delavcev ter ob tem dolgoročno oslabiti državno blagajno, ki vsem državljankam in državljanom omogoča storitve javnega šolstva, javnega zdravstva, pokojnin in drugih mehanizmov države."

"Takšnega razmišljanja ne sprejemamo in verjamemo, da imajo pošteni delodajalci drugačno mnenje od zapisanega stališča ZDS-ja," pravijo in dodajajo, da želja delodajalcev po tripartitnem "socialnem dialogu" že vnaprej izključuje prekarne delavce, ki niso člani delodajalskih organizacij in niso sindikalno organizirani.

"Takšna namera kaže, da želi kapital odločati o usodi najrevnejših zaposlenih v Sloveniji, ne da bi imeli ti pri tem kaj besede. Hkrati je to (lahko) ogledalo prihodnosti, več fleksibilizacije pomeni vse manjšo moč neorganiziranih delavcev in obenem vse šibkejšo socialno državo. Čas je, da se tovrstna združenja začnejo zavedati velike odgovornosti in škode, ki jo s tovrstnimi izjavami povzročajo. Odtujena sposobnost empatije jasno kaže na realno stanje na trgu delovne sile v Sloveniji, kjer besedo dostojno nadomešča beseda suženjsko," še poudarjajo v gibanju za dostojno delo.