Na novinarski konferenci je Živa Humer z Mirovnega inštituta predstavila projekt Očetje in delodajalci v akciji (ODA), ki je sofinanciran iz programa Norveški finančni mehanizem 2009-2014 in odpira problematiko, kako moški usklajujejo delo in družino in s kakšnimi ovirami se pri tem spopadajo.

Projekt naslavlja usklajevanje dela in skrbi za otroke pri očetih. Opravili so spletno anketo in intervjuje ter se pri tem osredotočili na očete na vodilnih položajih in pa v nerednih oziroma prekarnih zaposlitvah, kjer so težave očetov pri usklajevanju družinskega življenja največje. Zakonsko je pri nas v Sloveniji področje zelo dobro urejeno, a zatakne se v praksi. Humerjeva pojasnjuje, da očetovski dopust traja 90 dni, samo prvih 15 dni pa je plačanih, za preostalih 75 dni država krije le prispevke.

V anketi, ki so jo izvedli, je sodelovalo 500 zaposlenih očetov, pokazalo pa se je, da očetje, zaposleni za določen čas, veliko manj izkoriščajo ta dopust v primerjavi s tistimi zaposlenimi za nedoločen čas. Anketa je pokazala tudi, da ima kar 80 odstotkov zaposlenih očetov težave pri usklajevanju družine in dela, najbolj pa se to kaže pri obeh skrajnostih, se pravi pri vodilnih in pri prekarno zaposlenih očetih, je še dodala.

"Vikend očetje"
V projektu bodo oblikovali model ukrepov po potrebah očetov in zmožnostih delodajalcev, ki bo po zgledu Norveške, kjer je predstavnik varuha človekovih pravic izpostavil številne primere kršitev, s katerimi se spoprijemajo, zagnali pa so tudi protidiskriminacijsko kampanjo, ki se osredotoča tudi na moške, na katere radi kot družba pozabljamo, saj so po navadi vedno ženske središče prizadevanj tovrstnih politik, je pojasnila Humarjeva.

Projekt je prednostno usmerjen k ukrepom, ki bi bili finančno nevtralni, saj bodo le tako dolgotrajni in zanimivi za delodajalce. "Poskušali bomo poiskati rešitve, ki bodo omogočile elegantno prepletanje dela in družinskega življenja brez dodatnih stroškov za delodajalce," je prizadevanja opisala Humarjeva.

Poskušali pa bodo delati tudi z odločevalci in odločevalkami na državni ravni, saj je treba urediti kaos na področju nerednih oblik zaposlitev. Takšne delavce tako kot tiste na vodilnih funkcijah je označila za "vikend očete", ki jih med tednom družina tako rekoč ne vidi.

"Na Norveškem je popolnoma normalno, da v primeru nastopa hčerke v šoli dobijo očetje prosto," je še opozorila.

Kriv je neplačan dopust
Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) je dejala, da se zavedajo, da je usklajevanje družinskih obveznosti z delom velik izziv tako za mame in očete kot za delodajalce. Socialni partnerji morajo v sodelovanju z delodajalci pripraviti ukrepe v smeri, ki bo družinsko življenje najbolj obremenjenih olajšala.

Slovenija ima dobro urejena starševski očetovski in materinski dopust, težava nastane, ko je treba to uporabiti v praksi. Tu nastane težava - dolgi delovniki, sobotno, praznično, nedeljsko delo, neredni urniki ... Socialni partnerji so v kolektivne pogodbene dejavnosti vključili omejevanje nadur, je naštela in ob tem še izpostavila, da si socialni partnerji prizadevajo tudi v kolektivnih pogodbah zagotoviti, da se dopust lahko koristi v času počitnic, ob rojstvu otroka in podobno.

Večina ukrepov je osredotočena predvsem na matere, a pri nas poznamo tudi ukrep, ki je osredotočen neposredno na očete, je še dejala. Po besedah Pojetove so preučevali težave glede nevključenosti očetov in ugotovili, da je najbolj kriv neplačan dopust preostalih 75 dni očetovskega dopusta, ki jih potem očeti ne koristijo. Prvih plačanih 15 dni ob rojstvu namreč izkoristijo vsi.

Zavzemajo se tudi za omejevanje napotitve delavcev v oddaljene kraje stran od družine, "imeli smo primer delavke, ki so jo poslali na nadomeščanje v 70 km oddaljen kraj, vozila se je tri ure dnevno", je opisala eno izmed perečih težav, s katero se spopadajo zaposleni. Treba je gledati podjetja individualno, saj imajo različni poklici, pa tudi različne oblike zaposlitve različno problematiko.

Certifikat do družine prijaznega podjetja
V Sloveniji opažamo premike v pravo smer, je dejala Petra Hartman iz Ekvilib Inštituta in ob tem izpostavila certifikat do družine prijaznega podjetja, ki je neko orodje za spodbudo podjetjem, da postanejo do družine prijazna. "Ukrepi morajo biti na voljo vsem zaposlenim ne glede na spol," je opozorila Hartmanova.

"Vedno pozneje se upokojujemo, vedno pozneje začnemo delati in se vedno pozneje odločamo za družine ter tako bodo skrbstvene obveznosti vedno večje, ne samo za otroke, pač pa tudi starejše družinske člane," je izpostavila Hartmanova.

K prepoznavnosti certifikata je pripomogel tudi evropski socialni sklad, v Sloveniji ga je pridobilo že 196 podjetij. Še leta 2007 je 42 % odstotkov zaposlenih v teh podjetjih dejalo, da težko usklajujejo družinsko življenje z delom, zdaj po uvedbi certifikata jih je samo še 35 %, je opozorila na pozitivne posledice smernic za podjetja, ki jih prinaša certifikat.

"Podjetja morajo upoštevati, da imajo ljudje zasebno življenje," je opozorila Petra Hartman.

"Za redno zaposlene ni težave"
Očete je treba ozavestiti o pomenu njihove navzočnosti in vključenosti pri družinskem življenju, delodajalci morajo misliti tudi na ta segment, je dejal Robi Cmiljanič iz Kompetenčnega centra RTV Slovenija. "Novinarsko delo, delo na terenu predstavlja težavo, to je narava takšnih delovnih mest," je povedal Cmiljanič in dodal, da je to za RTV priložnost in izziv.

"Najbolj problematična so vodilna delovna mesta, kjer si težko vzamejo proste dni, obveznosti imajo ogromno. Težava honorarnih sodelavcev pa je drugačna, saj vsak prost dan pomeni zmanjšanje družinskega proračuna in si dopust vzamejo še težje," je Cmiljanič potrdil ugotovitve raziskav. Za redno zaposlene ni težave, ker lahko vzamejo dopust za otroka, prekarno zaposleni pa če ostanejo doma zaradi bolnega otroka ves mesec, ostanejo brez plače, je sklenil.

"Oreh je trd, upam, da ga bomo delno strli," je še dejal Cmiljanič in dodal, da se bo vedno našel kdo, ki bo moral delati ob nemogočih urah in ponoči, to je pač problematika samega novinarskega dela.

"Voznik ni delo za očeta"
Marko Guček, izvršni direktor podjetja GoOpti, je dejal: "Razvojniki in programerji, ki z nami sodelujejo, pa tudi drugi, vsi smo očetje, a če hočemo uspeti, se je treba žrtvovati. Vsi smo rekli: voznik ni delo za očeta," je izpostavil in dodal, da slej ko prej vseeno tudi vozniki postanejo očetje. Težko bomo vsa podjetja, ki sodelujejo z nami, prisilili v spoštovanje smernic, ki bodo do očetov prijazne, je opozoril Guček.

Prekarni delavci se bojijo sporočiti, da ne bodo delali. Treba je zagotoviti, da bo jasno, da ob rojstvu otroka honorarni delavec dobi tiste proste dni, ki jih ima. To nima finančnih posledic za delodajalca, je še izpostavil Guček in dodal, da si kot podjetje s certifikatom do družine prijaznega podjetja prizadevajo, da bi bilo za njihove zaposlene usklajevanje družinskega življenja z delom čim lažje.

Na težave mikropodjetij pa je opozoril Iztok Arbiter, direktor podjetja Support & Trade, ki je dejal, da je v mikropodjetjih še veliko težje nadomeščati vsakega zaposlenega in tu potem nastopi preobremenjenost drugih zaposlenih, ki morajo prevzeti njegov delež. Brez dogovora na relaciji država, zaposleni in delodajalec ne bo napredka, je še prepričan Arbiter, ki dodaja: "Dober oče, dober delavec ali drugače odgovoren oče, odgovoren delavec," je moto, njegovo realizacijo pa moramo zaposlenim omogočiti, saj je ključna za urejenost mikropodjetij, je sklenil.