To je ena glavnih novosti predloga, ki ga je danes ministrstvo za socialne zadeve poslalo v javno razpravo, da bi spodbudili enakovrednejše porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi.
EU-direktiva mora veljati tudi v Sloveniji
Slovenija mora namreč implementirati evropsko direktivo, ki narekuje delitev starševskega dopusta v skupni višini 260 dni, in sicer na 130 dni za mater in 130 dni za očeta. Prvih 105 dni porodniškega dopusta še vedno pripada materam. Starša pa se bosta morala po novem dogovoriti, kdo in kako dolgo bo izkoristil starševski dopust. Po predlogu ta ne bo prenosljiv v trajanju enega meseca - kar pomeni, da bodo očetje morali izkoristiti vsaj 30 dni starševskega dopusta, sicer jim bo propadel.

Individualna pravica
Starševski dopust je namreč individualna pravica, en mesec je torej neprenosljiva pravica očeta, sta na tiskovni konferenci pojasnili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak in državna sekretarka Ana Vodičar.

Gre tudi za pravico otrok
Slovenska praksa je namreč pokazala, da je dosedanji dopust za nego in varstvo otroka izkoristilo zgolj pet odstotkov očetov. Nova ureditev bo otrokom omogočila, da tesnejši stik navežejo ne samo z mamo, ampak tudi z očetom. Na ta način želijo zagotoviti enake priložnosti moških in žensk na trgu dela in enako obravnavo na delu.
Bonusi za očete
Očetje, ki se bodo odločili za starševski dopust, ki bo trajal več kot 30 dni, bodo nagrajeni z dodatnim dopustom. Uveljavili bodo tudi večjo prilagodljivost pri izrabi dopusta, saj se bosta lahko oba starša odločila za krajši delovni čas ali pa za delo po 2-3 dni v tednu. Izjeme bodo veljale le v primeru sodne prepovedi približevanja in podobno.
Očetje bodo lahko 15-dnevni plačani očetovski dopust izkoristili do dopolnjenega enega leta starosti otroka. Novost je tudi izenačitev posvojiteljskega dopusta s starševskim dopustom. Uvedeno bo tudi nadomestilo za čas dojenja, ki do zdaj ni bilo denarno podprto.

Zvišanje dodatka za enostarševske družine
Iz 10 na 30 odstotkov se bo zvišal tudi otroški dodatek za enostarševske družine, izboljšal se bo tudi starševski dodatek, ki ga najpogosteje prejemajo matere študentke. Otroškega dodatka pa ne bodo prejemale družine z otroki od 3. do 6. leta starosti, ki ne hodijo v vrtec, saj so študije ugotovile, da integracija v vrtcu izboljšuje otrokove kognitivne sposobnosti.
Podaljšanje pravice do krajšega delovnega časa
Pravice bodo po predlogu lahko uveljavljale tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka. Podaljšala naj bi se tudi pravica do krajšega delovnega časa, ki bo za najmlajšega otroka veljala do zaključka 1. razreda (torej je podaljšana za eno leto). Starša si bosta to pravico, ki jima pripada po zakonu, lahko tudi delila, delodajalca morata o skrajšanem delovnem času le seznaniti, se je še slišalo na tiskovni konferenci.
Zakon predvideva pravice do družinskih prejemkov, razen pravice do dodatka za nego otroka, za otroke do starosti 18 let. Pravice, ki so bile vezane na otrokovo starost 8 let, pa predlog zakona poenoti na trenutek vstopa v osnovno šolo.

Zakon želijo sprejeti še letos
Ministrstvo za delo bo podatke pridobivalo tudi iz davčne uprave, tako bo tudi marsikatera administrativna pot skrajšana. Na ministrstvu želijo, da bi bil zakon sprejet še letos.

Bo novi zakon lahko vzrok za odpuščanje?
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je za STA že opozoril na pomanjkljivosti predlaganega zakona. Po njegovih besedah zakonska rešitev, da starša delodajalca zgolj seznanita z dogovorom o koriščenju starševskega dopusta, ni dobra. "Načeloma bo verjetno reakcija delodajalca ta, da bo počakal na prvo napako takega delavca in mu dal odpoved oz. da bo to upošteval pri odločanju o tistih, ki jih bo odpustil," je dodal.

Antauer je kot argument proti taki zakonski rešitvi navedel morebitne težave manjših delodajalcev pri zagotavljanju delovnega procesa. Prepričan je, da bi se moral delavec o koriščenju starševskega dopusta dogovoriti tudi z delodajalcem. Ob tem je sicer priznal, da je že zdaj praksa večinoma taka, da se delavec o tem pogovori z delodajalcem.