Lani se je upadanje cen ustavilo, po izračunih SURS-a so se stanovanjske nepremičnine celo rahlo podražile - za 0,8 odstotka. Skoraj povsod je prodaj več, a so razlike med regijami precejšnje. Lani je bilo prodanih za 1,6 milijarde evrov nepremičnin, kar je štiri odstotke več kot leta 2014, a še vedno skoraj 30 odstotkov manj kot leta 2007.

Cene so od nepremičninskega razcveta povsod po državi zdrsnile vsaj za četrtino, ponekod tudi več
Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je od leta 2008 padla za 400 evrov, v Ljubljani za 600, kvadratni meter stanovanja je v Mariboru zdaj cenejši za 300 evrov, na Obali stane še zmeraj veliko, 2.100 evrov. Na Obali in v osrednji Sloveniji ostajajo stanovanja najdražja. Na Dolenjskem denimo je cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja blizu 1.300 evrov, okoli 1.000 na Koroškem, za nakup stanovanj pa sta še zmeraj najugodnejši regiji Pomurje in Posavje.

Prav zaradi padca cen so se kupci znova vrnili in padanje se je ustavilo; cene se obračajo navzgor, trg že drugo leto živi. Lani je bilo prodanih že 9.300 stanovanj, pred krizo 11 tisoč, leta 2009 le 5.578 stanovanj. Lastnika je zamenjalo več kot 4.200 hiš, 1.500 manj kot v zlatih časih, leta 2009 pa je bilo po podatkih geodetske uprave prodanih le 2.250 hiš.

Prometa je več, cene stanovanj ne upadajo več
V nepremičninskih podjetjih po vsej državi pripovedujejo enako zgodbo, prometa je več, cene stanovanj ne upadajo več. Danijel Lovšin iz agencije Casabela iz Pirana pravi, da je poslov več, a niso na ravni iz leta 2007, predvsem pa primanjkuje nepremičnin. Tudi v osrednji Sloveniji je rast majhna, od dve- do triodstotna, meni Denis Goričan iz podjetja Century 21 Slovenija, mednarodnega nepremičninskega podjetja, ki namerava v Sloveniji odpreti še več poslovalnic. Poudarja razlike med tipi nepremičnin, tako cene poslovnih prostorov v nasprotju s cenami stanovanj še padajo, enako tudi cene hiš. Povprečna cena prodane hiše v Sloveniji je bila 108 tisoč evrov. V Ljubljani so hiše od leta 2008 izgubile v povprečju 160 tisoč evrov vrednosti. V Mariboru so na ravni slovenskega povprečja. Nekaj dražje so se hiše lani prodajale na Krasu. V širši štajerski regiji so stale povprečno 80 tisoč evrov, na Notranjskem in v Posavju so še cenejše, v Pomurju so jih prodajali po 49 tisoč evrov, cene tam pa še padajo.

Velik vpliv bank, kupci previdni
Posredniki nepremičnin poudarjajo tudi, da na cene vplivajo banke, ker, kot pravi Danijel Lovšin, njihovi cenilci ocenijo vrednost nepremičnine na trgu in od tega sta odvisna kreditiranje in vrednost posojila. V nasprotju s predkriznimi časi so se tudi kupci veliko naučili. "Če se je včasih čisto vsaka luknja prodala, je zdaj treba veliko energije vložiti, zanimirati kupca. Niso več pripravljeni plačati absurdnih zneskov za vsako nepremičnino," pravi piranski nepremičninar. Sicer so se pa na trg nepremičnin vrnili ljudje, ki že imajo finančno zaledje, prodajajo svojo nepremičnino, imajo prihranke in so srednjih let. Ne glede na to, da so cene nepremičnin padle tudi za tretjino, si lastne strehe nad glavo še zmeraj ne more kupiti mlajša populacija.

Zaradi pomanjkanja novih stanovanj nov nepremičninski balon?
Ne glede na regijske specifike pa za vso Slovenijo velja, da ni novogradenj in da jih že primanjkuje. Veliko objektov, zgrajenih pred leti, je še v stečajnih postopkih, investitorji gredo iz previdnosti le v gradnjo manjših objektov. Medtem ko v nekaterih nepremičninskih podjetjih ocenjujejo, da bi zaradi tega primanjkljaja novogradenj lahko sčasoma znova doživeli preveliko povpraševanje in premalo stanovanj, posledično pa napihovanje cen, spet drugi, tudi v Geodetski upravi, menijo, da smo najverjetneje pred stagnacijo trga ali pa bo rast zmerna.

Je po osmih letih konec krize na slovenskem nepremičninskem trgu? Bodo cene stanovanj zaradi pomanjkanja novogradenj še naprej naraščale? Kaj bo prinesel nov zakon o potrošniških posojilih? O tem se bo voditeljica Janja Koren v Točki preloma pogovarjala z Brankom Potočnikom, predsednikom Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS-ju, in Alešem Perovškom, vodjo sektorja za trg nepremičnin pri GURS-u.