Slovenija se zaveda svoje odgovornosti glede varnosti in odpornosti in svoje obveznosti bo izpolnjevala, je v torek na tradicionalni poslovni konferenci slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij v Opatiji poudarila Alenka Bratušek. "Se pa danes v EU-ju na različnih nivojih – od ministrstev do generalnih direktorjev in strokovnjakov – pogovarjamo o infrastrukturnih projektih dvojne rabe in od identifikaciji ključnih prometnih točk," je dejala.

Sicer pa je Slovenija po njenih besedah v tem mandatu zagotovila rekordna sredstva za prometno infrastrukturo, toda ovira so dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij, kar povzroča zamude pri izvedbi projektov in črpanju evropskih sredstev. Bratušek je ob tem opozorila, da se zadnje čase pogosto dogaja, da na javnih razpisih ponudbe gradbenih podjetij bistveno presegajo ocenjene vrednosti projekta. "Država in občine se zaradi visokih ponudbenih cen pogosto znajdemo v situaciji, ko moramo projekte znova razpisati," je opozorila.

Razpravljavci na okrogli mizi, ki je sledila, so se sicer strinjali, da pri graditvi velikih projektov za zdaj ni težava denar, ampak predvsem veliko pomanjkanje delovne sile v gradbeništvu. Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli in generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal sta ob tem pozdravila prizadevanja za privabljanje filipinskih delavcev v Slovenijo. Nahtigal se je dotaknila tudi cen gradbenih materialov, ki so močno poskočile. Ameriške carine pri tem ne bodo težava, saj, kot je dejala, v Sloveniji ne uvažamo neposredno iz ZDA. Jo pa bolj skrbi, da sta Slovenija in Evropska unija v primerjavi z ZDA manj konkurenčni pri cenah energentov.

Na okrogli mizi so sicer poleg Mugerlija in Nahtigal sodelovali še namestnik glavnega direktorja podjetja GH Holding Gregor Jernejc, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet Mirjana Čagalj, predsednik uprave Hrvaških cest Ivica Budimir in predsednik uprave HŽ Infrastruktura Ivan Kršićs. Govorili so predvsem o gradbenih projektih do leta 2030 in možnostih sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij. O infrastrukturnih naložbah na Hrvaškem pa je med drugim spregovoril prometni minister Oleg Butković, ki je dejal, da veliko vlagajo v železnice, da so večino avtocestne mreže že zgradili in da zdaj med drugim gradijo obvoznice okoli mest

Damijan: Pomembno je, ali na razpisih zmagajo domača ali tuja podjetja

Ekonomist Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je na dogodku predstavil makroekonomski pomen domače gradbene industrije. Gradbeništvo ima po njegovih besedah zelo velik pomen za gospodarstvo, saj gre za dejavnost, ki ima največje multiplikativne učinke. "Gradbeništvo je neke vrste integrator vseh različnih dejavnosti, namreč pri gradnji so potrebni materiali, dobave iz drugih panog, tudi storitvene dejavnosti in to pomeni, da vsak evro, ki se porabi v gradbeništvu ali pa nastane v gradbeništvu, potem dodatno povzroči še za 1,30 evra dodatne rasti BDP-ja," je povedal Damijan.

V Sloveniji in na Hrvaškem je gradbeništvo obenem veliko prispevalo h gospodarski rasti v obdobju po pandemiji covida-19. Skrbi pa ga zelo veliko nihanje v tej panogi v skladu s konjunkturo, ki je značilna za obe državi. V časih kriz, ko so morale vlade konsolidirati javne finance, so običajno najprej zarezale v financiranje infrastrukturnih projektov. Ta volativnost je po prepričanju ekonomista lahko zelo problematična na daljši rok, rešiti pa bi se jo lahko dalo s pomočjo dolgoročnega planiranja.

Pozitivni makroekonomski učinki sektorja so odvisni tudi od tega, katera podjetja izvajajo gradbene dejavnosti v neki državi. Kot je Damijan pojasnil na poslovni konferenci, so raziskali, kam se prelijejo učinki teh projektov in kaj to pomeni za delitev dodane vrednosti. Ugotovili so, da če so tako glavni izvajalec kot vsi dobavitelji pri nekem 100 milijonov evrov vrednem projektu domača podjetja, bo približno 70 odstotkov od teh 100 milijonov ostalo doma. Če zmaga tuji izvajalec in so še vedno vsi domači podizvajalci in dobavitelji, potem doma ostane približno 43 milijonov evrov. V primeru tujega glavnega izvajalca, ki zraven ne spusti veliko domačih podizvajalcev in dobaviteljev, pa doma od teh 100 milijonov ostane samo še 13 milijonov, je izračune predstavil Damijan.

Za maksimiranje pozitivnih učinkov gradbenega sektorja je treba po Damijanovem mnenju slediti pozitivnim evropskim praksam. Pri tem je izpostavil primer Avstrije, kjer imajo med drugim vzpostavljen t. i. paritetni sklad, v katerega vplačujejo gradbena podjetja, in ta sklad potem skrbi, da so zaposleni v gradbenih podjetjih iz njega plačani. Zelo pomembna je tudi evropska direktiva glede izvajanja čezmejnih storitev. "Slovenska podjetja, ki delajo v gradbenih in tehničnih storitvah v tujini, vedo, kako težko je priti na avstrijski ali pa nemški trg, predvsem zato, ker tam varujejo svojo gradbeno dejavnost in zahtevajo, da se podjetja držijo določenih standardov, da so plače v skladu z lokalnim trgom," je pojasnil.

Spomnil je tudi, da EU dopušča v svojih smernicah glede sodelovanja tujih ponudnikov ali ponudnikov iz tretjih držav pri domačih javnih nabavah določeno mejo diskriminacije. Domači naročniki lahko izključijo ponudnike iz tretjih držav, ki nimajo podpisanega sporazuma o javni nabavi ali nimajo bilateralnih sporazumov s posamezno državo.