Ugledni ekonomist, ki je dolga leta služboval v ZDA in bil pri Svetovni banki tudi podpredsednik raziskovalnega komiteja, je v novoletnem intervjuju za MMC razmišljal o možnosti, da evropska valuta neslavno konča, resnosti dolžniške krize in primerjavi z latinskoameriško krizo, italijanskem rešitelju Mariu Montiju in o smiselnosti prodaje večinskega deleža v Mercatorju.

Evropa je na poti v novo recesijo, najbolj črnogledi celo pravijo, da bo skupna valuta klavrno končala. Je treba resno jemati te napovedi?
Ne verjamem, da se bo evro sesul, kar je sicer dolgoletna želja ZDA, Velike Britanije in anglosaksonskih ekonomistov ter gospodarstvenikov. ZDA bi želele imeti dolar kot edino rezervno valuto, ker imajo od tega zelo velike koristi. Vendar bo dolgoročno dolar še padal zaradi prevelike zadolženosti ZDA in slabega političnega ter gospodarskega upravljanja in korupcije. To, da je zdaj evro rahlo padel v primerjavi z dolarjem, je za zdaj kvečjemu dobro, ker bo to pomagalo evropskim, posebno nemškim, izvoznikom. Zavedati se je treba, da se v ZDA bogataši, snobi in 'japiji' vozijo v glavnem v mercedesih in BMW-jih, v kadilakih pa se večinoma vozijo visoki državni uslužbenci in ameriški ambasadorji.

Kakšno škodo bi povzročil morebiten odhod Grčije iz evrskega območja?
Grška ekonomija predstavlja nekaj odstotkov BDP-ja Evropske unije in njen odhod iz EU-ja bi najbolj prizadel Grčijo samo. Do neke mere bi bile prizadete tudi nemške in nekatere druge evropske banke, ki so v preteklosti preveč posojale, vendar bi to breme lahko prenesle, tako kot bodo zdaj prenesle načrtovan 50-odstotni odpis grških dolgov. Preden je Argentina ob zadnji finančni krizi bankrotirala, je bila velika panika v mednarodnih finančnih institucijah in od ameriških ekonomistov ter bančnikov. Trdili so, da se bo zgodil "contagion" efekt, to je, da bo kolaps argentinskega gospodarstva povzročil novo finančno krizo in okužil gospodarstva sosednjih dežel ali celo vso Latinsko Ameriko in še več.

Pa se ni nič od tega zgodilo, pač pa so več let najbolj trpeli argentinski državljani in reveži. Je pa ta dogodek pripomogel k temu, da v Latinski Ameriki od takrat ni bilo nobene bistvene finančne krize in da so te države uredile svoje finance tako, kot je potrebno. Zdaj imajo lepo gospodarsko rast. Spoznali so, da če se bo pri njih kaj podobnega zgodilo, bodo prepuščeni sami sebi. Ne smemo pozabiti, da so bile pred tem finančne krize v Latinski Ameriki zelo pogoste in nepotrebne, ker so slonele na korupciji in finančni nedisciplini.

Menite, da lahko Italija obvlada svoj dolg in se izogne grškemu scenariju?
Za zdaj njihova tehnična vlada na čelu s 'super Montijem' vleče prave poteze in videti je, da so Italijani spoznali, čeprav neradi, da morajo sprejeti ponujene reforme. Tudi prvi odzivi finančnih trgov so pozitivni. Če se bo stabilizirala Italija, potem bo začrtana pot Merklove in Sarkozyja za utrditev evra in Evropske unije veliko lažje izvedljiva. Tudi preostale evropske države sprejemajo ostre varčevalne ukrepe.

Je to res edina primerna pot za končanje dolžniške krize? Britanska izkušnja namreč kaže drugače - kljub vsem predlani sprejetim ukrepom se je primanjkljaj povečal ...
To je težava, na katero ekonomisti opozarjajo že dlje časa. Pred dnevi je tudi v New York Timesu nobelovec Paul Krugman zapisal, da bo drastično varčevanje v času recesije še povečalo krizo. Pravi, da bi morali vlagati v javna dela in produktivne investicije, v infrastrukturo in podobno. V Sloveniji smo v zadnjih letih porabili (pre)več prek prevelikega zadolževanja, vendar je ta denar šel v neproduktivno porabo in ni imel pravega multiplikativnega učinka. Izginil je kot voda v pesku. Na primer: tisti, ki so bili na čakanju, so bili plačani več kot tisti, ki so delali. Mnogo tega denarja je tudi končalo na skritih računih v davčnih oazah.

Bi se položaj našega proračuna popravil, če bi zvišali DDV?
Odvisno je od tega, za kaj bi se ta denar porabil. Če bo šel ta denar v neproduktivno porabo ali končal na računih v tujini, potem je to izguba. Vsekakor bi to še poslabšalo našo mednarodno konkurenčnost. Najprej je treba simultano sprejeti sveženj najnujnejših strukturnih reform in zmanjšati porabo in birokracijo in šele potem se lahko lotimo davkov, če bo potrebno. Verjetno pa bo treba uvesti nekatere davčne olajšave za produktivne investicije v znanje in razvoj ter inovacije in raziskave.

Kako ocenjujete prve poteze Maria Draghija na mestu ECB-ja? Se vam zdi, da bi morali v večji meri odkupovati državne obveznice problematičnih držav in postati posojilodajalec v skrajni sili?
Mario Draghi je zelo spoštovan strokovnjak in v okviru pravnih možnosti, ki jih ima, za zdaj vleče prave poteze. Dokler se dobro ne utrdi pred kratkim sprejet mehanizem članic EU-ja za večjo finančno disciplino, mora ECB delovati previdno. V nasprotnem primeru bodo nedisciplinirane države rekle: saj se ni nič spremenilo - delali bomo kot do zdaj in nas bodo drugi reševali in trpeli ali plačevali za naše napake.

Pri ECB-ju so prejšnji teden bankam posodili skoraj 500 milijard evrov, nekatere banke pa so iz tega denarja na dražbi kupovale italijanske obveznice. Se vam ne zdi to sporno z vidika moralnega hazarda?
Upam, da teh nakupov ni bilo veliko. Očitno te banke verjamejo, da bo italijanska tehnična vlada skupaj s prebivalci uspela spraviti Italijo v normalne okvire. Italija ima zelo velik gospodarski potencial. Pred več kot 20 leti je imela v nekem obdobju višji BDP na prebivalca in v celoti kot Velika Britanija in tudi Francija, kar je bilo ugledno, saj imajo vse tri države po okrog 60 milijonov prebivalcev. Takrat se je londonska revija The Economist čudila, kako je to mogoče, glede na to, da so Italijani izumili "dolce vita". So jim pa Britanci takrat priznavali, da imajo izreden talent za oblikovanje in organizacijo, pa naj bo to moda, tekstil, pohištvo, avtomobili ali industrijski izdelki.

Kako resen je položaj slovenskih bank? So krive za likvidnostni krč, ali pa se zgolj obnašajo racionalno in v težkih časih enostavno ne odobravajo tako velikodušno kreditov, kot so jih v zlatih časih?
Naše banke so v preteklosti naredile gromozanske napake z odobravanjem tajkunskih in podobnih kreditov. Zdaj se obnašajo obratno in jih je strah posojati denar celo podjetjem, ki imajo podpisane večletne izvozne pogodbe na najzahtevnejših trgih na svetu, kar je nerazumljivo. Te banke bo treba čim prej sanirati in zamenjati top menedžment. Le očiščene banke bodo lahko zopet normalno poslovale.

V Sloveniji je zelo vroča zgodba o prodaji Mercatorja, ki se je zapletla. Bi moral ostati v slovenskih rokah, ali ga vendarle prodati?
Podjetju, ki je odlično upravljano in ima visoko ali optimalno ceno delnic in je med najboljšimi na svojem področju, ni treba skrbeti, da ga bo neko drugo podjetje zlahka prevzelo. Pri nas poslušam komentarje, da je tuja trgovinska konkurenca marsikje v Sloveniji boljša od Mercatorja. Trgovina ni raketna znanost in ne bi smelo biti pretežko biti boljši od konkurence, od katere se lahko celo kaj naučiš, samo potruditi se je treba in trdo, modro in pošteno delati.

Se vam zdi, da je zelo zadolženi Agrokor primeren kupec?
Očitno je Agrokor zelo zadolžen in ima težavo s finančno disciplino, to je, nerealne plačilne roke. Zaradi tega naj bi načrtoval prevzem izključno z novimi velikimi posojili. Spomniti se je treba, kaj se je zgodilo, ko smo prodali Elan Hrvatom, potem pa smo ga morali kupiti nazaj. Za vse skupaj imam premalo podatkov, da bi lahko naredil natančno analizo, čudi pa me, da je Agrokor ponudil tako visoko ceno za delnice Mercatorja brez tega, da bi imel natančni vpogled v njegove poslovne knjige in realno premoženjsko ter finančno stanje, ker mu tega pač niso omogočili.

Kakšne naložbe bi svetovali v letu 2012? Dolar? Zlato? Delnice?
Pred leti sta dva ekonomista dobila Nobelovo nagrado za zelo kompleksne matematične modele, kako investirati v delnice in ostalo. Ko ju je neki novinar vprašal, kako naj povzame to, zakaj sta dobila Nobelovo nagrado, sta odgovorila, da naj napiše to, kar nas je učila že stara mama - nikoli ne daj vseh jajc v eno košaro. To velja tudi zdaj. Vedno je treba naložbe razpršiti. Delnice bodo v tem času še vedno tvegane, medtem ko bo cena zlata prej ali slej drastično padla, kar se je zgodilo pri vseh prejšnjih špekulacijah in finančnih krizah.