Delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu je lani znašal 75 odstotkov, glede na leto prej se je znižal za 5 odstotnih točk. To je bila predvsem posledica izredno visoke, več kot 8-odstotne gospodarske rasti. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Zdenka Bakalar, bo rast letos za polovico nižja, zato ne bo tolikšnega znižanja dolga, saj ni pričakovati, da se bo nova vlada na silo lotila urejanja javnih financ. Tudi evropska usmeritev je iskanje občutljivega ravnotežja med zdravimi javnimi financami in gospodarsko rastjo.

Lani je bil izjemen odboj po pandemiji olajševalna okoliščina za stanje javnih financ, letos pa lahko pojemanje rasti stanje zaostri. Tudi zato, ker bo treba, verjetno postopno, začeti vzpostavljati ravnovesje v javnih financah, pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, doktor Marko Pahor. "Tukaj so zelo zelo zahtevne stvari, tako da bo Golob pri sestavljanju vlade, izbiri ministrov, državnih sekretarjev moral zelo skrbno paziti, da izbere res kompetentno ekipo," je Pahor dejal za Radio Slovenija.

Maja se bodo kratkoročni blažilci energetske draginje iztekli, zato bo to prvi ukrep, na katerega bo morala odgovoriti nova vlada. Pregledati bo treba tudi proračun, kam vodi spontani scenarij. Ali zahteva višji primanjkljaj kot 2,5 milijarde, kot je zdaj določeno, ali lahko izdatke sprejete po potrditvi proračuna lani jeseni, skupaj jih je za okoli 700 milijonov, pokrijejo znotraj načrtov. Ekonomisti sicer opozarjajo, da je nenavadno, zakaj ob solidni gospodarski rasti sploh primanjkljaj.

Ne glede na vse dileme pred jesenjo rebalansa ne bo. Ob tem bo seveda na mizi tudi odločitev, ali nadaljevati s povečevanjem splošne olajšave pri dohodnini ali izvajanje prihodnje leto ustaviti. In seveda tudi vprašanje naložb, katere zadržati, oziroma katerim dati prednost. Neizogibno bodo kmalu na mizi tudi plače v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu. Še pred vsem tem pa oblikovanje vladnih resorjev, pričakovati je manjše število ministrstev kot zdaj, in verjetno tudi z bolj sodobnim poimenovanjem.

Gospodarstveniki želijo nadaljnji razvoj privlačnega poslovnega okolja

V gospodarstvu od prihodnje koalicije sicer pričakujejo hitre in učinkovite ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Kot je v prispevku za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj, je gospodarstvo v dobri kondiciji, zato gospodarstveniki pričakujejo predvsem, da jim bo nova vlada prisluhnila in da si bodo pomagali in dobro sodelovali. "Če bomo tega sposobni, verjamem, da smo lahko skupaj tudi v obdobju pred nami, tako kot smo dejansko bili do zdaj in smo še v gospodarstvu nadpovprečno uspešni, kar je predpogoj za vso drugo našo uspešnost," je za Radio Slovenija dejal glavni direktor Hidrije Holdinga Iztok Seljak.

Še naprej si želijo ukrepov za privlačno poslovne okolje, dodaja Marko Lotrič iz Lotrič Meroslovja, ki je prepričan, da bi z njihovo pomočjo Slovenija postala magnet za domače in tuje talente: "Da postanejo tudi povprečne in višje plače konkurenčne sosednjim državam, da prekarnost postane preteklost in da se vzpostavi varna in fleksibilna delovnopravna zakonodaja".

Da bi nova vlada prisluhnila strokovnjakom, si želijo tudi v turističnem gospodarstvu. Če se nas bo poslušalo, bo turizem na dobri poti, pravi predsednik uprave Postojnske jame Marjan Batagelj. Ob tem se sprašuje, kakšno upravljanje turistične infrastrukture bo predvidela nova strategija in kako bomo reševali pereče pomanjkanje kadrov, saj je po njegovem mnenju uvažanje delovne sile izjemno velik problem.

"Ne predstavljam si, da bi slovenski gost prišel na katero koli znamenitost, si zaželel kave in bil ogovorjen ne v slovenskem jeziku. To je zame nedopustno. Pa vendarle svetovni trendi gredo v to smer in moramo razmišljati, kako bomo ostali samozadostni, ne samo pri prehrani, ampak tudi pri kadru," je poudaril Batagelj. Med ključnimi izzivi bo torej izobraževanje kadrov pa tudi vlaganje v raziskave in razvoj, nadaljnje davčno razbremenjevanje in zagotavljanje stabilnih virov financiranja.