Najpomembnejši dogodek je bila znova uvrstitev delnic avtomobilskega podjetja General Motors na borzo. Javna prodaja delnic (IPO) je bila izjemno uspešna, kar bo v državno blagajno vrnilo velik del od 50 milijard, ki jih je vlada vložila v podjetje, ki ga je finančna kriza spravila na rob zloma, zdaj pa spet ustvarja dobiček. V četrtek so vodilni delniški indeksi poskočili za poldrugi odstotek in v petek naredili še en korak naprej, potem ko se je zaradi lepega dobička podjetja Marvell Technologies odlično odrezal sektor polprevodnikov. Širši indeks S&P 500, ki je septembra in oktobra porasel za skoraj 15 odstotkov, se sicer spet ni mogel zavihteti nad pomembno mejo 1.200 točk, je pa dan končal nad 20-dnevnim drsečim povprečjem, kar je bikovski znak.

Irska naj bi le sprejela pomoč
Nadaljnji razplet dogajanja na razvitih borzah bo precej odvisen od reševanja irske dolžniške krize. Dublin je dolgo zavračal pomoč, zdaj pa naj bi le začel pogajanja z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom. Po mnenju poznavalcev naj bi Irska potrebovala od 45 do 90 milijard evrov. Njene težava so velike. Recesija, ki se je začela leta 2007, se še ni končala. Potrošniki ne zapravljajo, ampak varčujejo, cene nepremičnin, ki so rastle hitreje kot v kateri koli bogati državi, so 36 odstotkov pod vrhom izpred štirih letih. Brezposelnost, ki je bila sredi desetletja štiriodstotna, je blizu 14 odstotkom. Irska vlada zdaj pripravlja oster varčevalni načrt, da se izogne bankrotu.

Američani, odprite denarnice!
V prihodnjem tednu bomo dobili nov odgovor na vprašanje, kakšna je v težkih gospodarskih časih moč ameriškega potrošnika. Po četrtkovem prazničnem zahvalnem dnevu bo nastopil dan za zapravljanje. Črni petek (Black Friday) je uvod v adventni čas in odličen kazalec, kako močna je kupna moč ameriških porabnikov. Wall Street si seveda želi, da bi bilo porabljenih dolarjev čim več. Ta dan naj bi trgovci tradicionalno prvič v letu splezali v pozitivne (črne) številke. Med pomembnimi dogodki prihodnjih dni bo tudi druga ocena rasti ameriškega BDP-ja v tretjem četrtletju, ki naj bi bila rahlo višja od prve ocene (2,0-odstotna rast).

Kitajska brzda visoko rast
Surovine so na tedenski ravni drugič zapored izgubljale, kar je zlasti posledica strahu, da bo Kitajska prisiljena zaostrovati denarno politiko in s tem preprečiti pregrevanje gospodarstva. Ljudska banka Kitajske je še za 50 bazičnih točk zvišala obvezne rezerve poslovnih bank, v naslednjem tednu pa naj bi tudi zvišala ključno obrestno mero. Lahka nafta je teden končala pri 81,51 dolarja, kar pomeni štiriodstotni tedenski padec, največji po sredini avgusta. Trgovci še naprej budno spremljajo valutna gibanja. Evro je zadnje dni na prepihu, gotovo pa se bo ustalil, če bo sprejet načrt o reševanju irske dolžniške krize. Poznavalci se vseeno bojijo, da rešitev irskih težav ne bo dovolj, da bi preprečila okužbo še drugih "tveganih" članic Evropske unije, kot je Portugalska.

Konec Eldorada na obvezniških trgih?
Precej pozornosti je zadnje čase namenjene trgu obveznic. Donos irskih obveznic je vendarle nekoliko padel, potem ko je dosegel že skoraj devet odstotkov, kar je 6,5 odstotne točke nad nemško obveznico. V sredo je donos 10-letne ameriške obveznice dosegel najvišjo vrednost po začetku avgusta, v petek pa se je znižal na 2,87 odstotka. 30-letna obveznica je imela v ponedeljek 4,42-odstotni donos do dospetja, v petek pa 4,24-odstotni, potem ko je Fed začel uresničevati sklepe zasedanja na začetku meseca in v okviru 2. kroga kvantitativnega popuščanja odkupovati dolgoročne obveznice. Zvezne rezerve želijo preprečiti japonski scenarij in letno infacijo z okrog 0,6 odstotka zvišati na dva odstotka.

Prebujenje Krkinih delnic
Na Ljubljanski borzi je bila zadnji teden v ospredju Krka, tokrat končno tudi po rasti, saj so se na tedenski ravni podražile za dobre štiri odstotke in se dvignile z enoinpolletnega dna. Tečaj delnic Nove KBM se je povzpel za 3,13 odstotka, Mercatorja za 2,69 odstotka, Telekoma pa za 0,12 odstotka. Na negativni strani je zaradi neuspešne dokapitalizacije Gorenje, ki se je pocenilo za 3,46 odstotka. Philip Sluiter, tretji največji lastnik Gorenja, je na podjetje naslovil neprijetno pismo in postavil pogoje, pod katerimi bi sodeloval pri dokapitalizaciji. Ob tem je izrazil nezaupanje v delovanje prvega moža Gorenja Franja Bobinca. Gorenje je Sluiterjevo ponudbo zavrnil.