Predsednica republike je v nagovoru ob odprtju foruma poudarila, da je Slovenija odprta za razširitev sodelovanja med državama. Mongolskim predstavnikom gospodarstva je predstavila slovenska podjetja, ki so Mongolijo prepoznala kot poslovno priložnost in razširitev mednarodnega sodelovanja.

Kot je izpostavila, živimo v hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju, kjer je aktualno vprašanje, kako zagotoviti podnebno, energetsko in prehransko varnost za vse in povsod. "V tem kontekstu želimo tujim partnerjem predstaviti Slovenijo kot sodobno, zeleno, inovativno in ustvarjalno državo, ki je odprta, zaupanja vredna, gospodarsko uspešna in ima dobro izobraženo delovno silo," so besede Nataše Pirc Musar v sporočilu za javnost povzeli v njenem uradu. "Slovenija je močno zavezana trajnostnemu razvoju in je ena najbolj trajnostnih držav na svetu. Z dvema milijonoma prebivalcev je država, ki jo zaznamujejo pomembni gospodarski, kulturni in tudi športni dosežki," je še dejala predsednica.

Možnosti za sodelovanje po njenih besedah obstajajo tudi na področju turizma. "Prepričana sem, da bo podpis memoranduma o sodelovanju v turizmu ustvaril obojestranske koristi in poglobil sodelovanje na tem področju," je povedala predsednica. Memorandum sta predstavnika obeh držav podpisala v torek.

Predsednica je sicer že pred tem priznala, da je gospodarsko sodelovanje med državama skromno, ob tem pa dodala, da razveseljuje pozitivna rast blagovne menjave z Mongolijo, ki temelji predvsem na izvozu zdravil iz Slovenije: "Verjamemo, da obstaja potencial za poglobitev gospodarskega sodelovanja na področjih pridelave hrane in pametnega kmetijstva, trajnostnega turizma, farmacevtske industrije in prehranskih dopolnil, informatike ter digitalizacije."

Podjetja iz Slovenije so po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) tradicionalni izvozniki farmacevtskih izdelkov v Mongolijo, vendar se je ta izvoz z leti diverzificiral in je v lanskem letu zrasel za 85 odstotkov, na 41,3 milijona evrov.

"Priložnosti za sodelovanje med Slovenijo in Mongolijo, čeprav velike, še niso dobro znane. Zato je prvi obisk na tako visoki politični ravni tako pomemben, ker odpira vrata gospodarskemu sodelovanju. S podpisom sporazuma o sodelovanju z mongolsko gospodarsko zbornico bomo to priložnost izkoristili in slovenskim podjetjem olajšali vstop na mongolski trg," je prepričana izvršna direktorica na GZS-ju Marjana Majerič.

Ključna gospodarska panoga Mongolije je sicer rudarstvo, ki predstavlja približno 28 odstotkov mongolskega bruto domačega proizvoda (BDP). Rast obetata tudi sektor oblačil iz kašmirja in kmetijstvo.

Slovenija v Mongoliji vidi priložnost za širitev na več področjih

Napoved rasti mongolskega gospodarstva za leto 2024 ostaja pri 7,5 odstotka, so pojasnili na GZS-ju. V iskanju novih trgov, predvsem v ZDA in EU-ju, je mongolski parlament sprejel niz reform za ustvarjanje privlačnejšega naložbenega okolja in preprostejše postopke za delovanje podjetij v tuji lasti. Mongolija veliko stavi tudi na turizem in je z namenom povečanja turističnih obiskov iz EU-ja enostransko ukinila 30-dnevne vizume za obdobje prihodnjih treh let, so navedli v zbornici.

Sorodna novica Pirc Musar: Slovenija lahko z Mongolijo deli znanje in izkušnje pri trajnostnem ravnanju z gozdovi

"Slovenija je v ospredju razvoja inovativnih in trajnostnih energetskih rešitev. Ker si Mongolija prizadeva povečati svoj delež obnovljive energije, želimo deliti svoje znanje in tehnologijo, da bi podprli ta ključni prehod," je še povedala Majerič.

Slovensko gospodarstvo vidi priložnosti za širitev na mongolskem trgu tudi na področjih, kot so napihljive zgradbe, zorilnice, kozmetika, prehranski dodatki, živila, vino in druge alkoholne pijače, zdravstveni izdelki brez recepta. Potencial obstaja tudi za razvoj distribucije gozdarske opreme in gozdne mehanizacije.

Poslovni forum v Mongoliji so organizirali GZS, Javna agencija Spirit, urad predsednice države ter ministrstvo za zunanje in evropske zadeve oziroma veleposlaništvo v Pekingu, ki pokriva tudi Mongolijo.