Javnofinančni primanjkljaj je znašal 851 milijonov evrov, kar je bistveno več kot v prvem četrtletju lani, ko je bil primanjkljaj ocenjen na 454 milijonov evrov oziroma 5,3 odstotka BDP-ja.

Glavni razlog za velik porast primanjkljaja je dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke s pretvorbo pogojno zamenljivih obveznic v vrednosti 320 milijonov evrov. Dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), prav tako s pretvorbo tovrstnih obveznic, v vrednosti 100 milijonov evrov bo prikazana v drugem četrtletju letos.

Tudi brez dokapitalizacije NLB-ja se je primanjkljaj v primerjavi z lanskim obdobjem povečal, in sicer za 1,2 odstotne točke, razlog pa je nominalno zmanjšanje skupnih prihodkov države. Ti so padli za 4,2 odstotka s 3,795 milijarde evrov v prvem četrtletju 2012 na 3,636 milijarde evrov. Ob tem pa so se skupni izdatki brez dokapitalizacije NLB-ja v enaki primerjavi skrčili le za 1,9 odstotka.

Davčnih prihodkov manj za 4,1 odstotka
Med pomembnejšimi kategorijami prihodkov so se v prvem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno najbolj skrčili prihodki od davkov, za 4,1 odstotka, in tudi prihodki od socialnih prispevkov, za 4,9 odstotka.

Povečujejo se predvsem izdatki za obresti. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem so se povečali za 7,5 odstotka, zmanjšujejo pa se izdatki za bruto investicije (za 8,8 odstotka), sredstva za zaposlene (za 5,9 odstotka), tekoče nabave blaga in storitev (za 4,2 odstotka) in izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 1,4 odstotka).

Tako imenovan primarni primanjkljaj, torej skupni primanjkljaj brez stroškov finančne krize in servisiranja dolga, je ocenjen na 329 milijonov evrov ali štiri odstotke BDP-ja, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v prvem četrtletju lani. Takrat je primarni primanjkljaj znašal 265 milijonov evrov ali 3,1 odstotka BDP-ja. Primarni primanjkljaj v celotnem letu 2012 je ocenjen na 609 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP-ja.

Javni dolg se je absolutno znižal, relativno pa povišal
Javni dolg je konec prvega četrtletja znašal 19,121 milijarde evrov, kar je sicer 68 milijonov evrov manj kot konec lanskega leta, ko je znašal 19,189 milijarde evrov. Zaradi padca BDP-ja pa se je relativni delež konsolidiranega bruto dolga države zvišal, in sicer s 54,1 odstotka BDP-ja konec lanskega leta na 54,5 odstotka BDP-ja ob koncu prvega četrtletja letos.

Dolg centralne države se je zmanjšal, z 18,606 milijarde evrov konec lanskega leta na 18,530 milijarde evrov konec prvega četrtletja letos.