Trenutno pri nas najbolj primanjkuje mizarjev, kuharjev, natakarjev, strugarjev in oblikovalcev kovin oziroma orodjarjev. Premalo kadra je tudi med gradbinci in prevozniki. "Velikokrat se sliši, da je obrtni poklic manj vreden, pa ni tako. Danes so to najbolj iskani poklici," pravi predsednik OZS-ja Branko Meh.
Dela oziroma povpraševanja po izdelkih in storitvah je torej veliko, težava je v pomanjkanju dovolj usposobljenega kadra, opozarjajo na OZS-ju in dodajajo, da Slovenija potrebuje sistemske rešitve za te težave, "sicer napovedi niso dobre". Zato menijo, je treba spodbuditi mlade in njihove starše, da bi se v večjem številu odločali za obrtne poklice.
Štipendije za deficitarne poklice
Problematiko pomanjkanja določenih kadrov deloma rešujejo štipendije za deficitarne poklice. Njihov namen je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere se na trgu že zdaj zaznava ali pa se v prihodnosti predvideva pomanjkanje, pojasnjujejo na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Štipendija znaša 100 evrov mesečno, vsako leto pa podelijo do 1.000 štipendij.
Za leto 2018/2019 je še vedno mogoče pridobiti štipendijo za naslednje poklice: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih instalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar.
Vlogo za dodelitev štipendije za deficitarni poklic za šolsko leto 2018/2019 je še mogoče oddati do 20. septembra. V preteklosti so štipendije podeljevali glede na čas oddaje vloge, po zapletih, ki so se zgodili leta 2015, ko se je zaradi prevelikega navala sesula spletna stran, pa jih podeljujejo na podlagi višje povprečne ocene.
Vajeništvo
OZS je bil dejaven tudi pri ponovni uvedbi vajeniškega sistema leta 2017, a trenutno opažajo, da se za vajeništvo odloča le malo mladih. V zbornici menijo, da je težava v nezadostni promociji vajeništva in obrtnih poklicev med mladimi.
Vajeniški sistem je sicer zasnovan kot program srednjega poklicnega izobraževanja, pri katerem učenci vsaj polovico časa preživijo v podjetju, kjer pridobivajo delovne izkušnje. V šolskem letu 2018/2019 bo vajence med svoje vrste sprejelo že več kot 200 podjetij.