Po podatkih javnega štipendijskega sklada je med mladimi veliko zanimanja za vpis na deficitarne poklice. Foto: BoBo
Po podatkih javnega štipendijskega sklada je med mladimi veliko zanimanja za vpis na deficitarne poklice. Foto: BoBo

za štipendijo ni treba več oddati vsako leto, temveč zgolj prvo. Med štipendijami sicer najpogostejše podelijo državne, lani so jih podelili 30.649.

Državne štipendije so namenjene tako dijakom kot študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Namenjene so tudi kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov izobraževanja. Višina štipendije je odvisna od povprečnega dohodka v dijakovi družini in za dijake znaša od 35 do 95 evrov mesečno. K državni štipendiji se lahko dodelijo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami. Štipendije za študente pa so nekoliko višje.

Na ministrstvu so opozorili, da morajo dijaki vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložiti v avgustu, če želijo, da bodo ob izpolnjevanju pogojev začeli štipendijo prejemati s 1. septembrom.

Povprečna kadrovska štipendija 208 evrov
Najuspešnejšim dijakom, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, pripadajo Zoisove štipendije. Kot so navedli na javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, jih sklad podeli vse več, lani so jih podelili 3532 dijakom, predlani 2288. Višina Zoisove štipendije za dijake znaša 120 evrov mesečno. Poleg tega lahko dobi tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.

Kadrovske štipendije, ki jih dijakom dodeljujejo delodajalci, sofinancira pa jih država, pa so namenjene pridobitvi ustrezne izobrazbe za večjo zaposljivost. Njihova višina ni fiksno določena in je odvisna od posameznega delodajalca, ki jo podeli. Povprečna kadrovska štipendija za dijaka je v letu 2017 znašala 280 evrov mesečno.

Velik interes za deficitarne poklice
Pri štipendijah za deficitarne poklice pa so z javnim razpisom zagotovljena sredstva za 1000 novih štipendij, ki bodo podeljene v šolskem letu 2018/2019. Štipendija se dodeli za celotno obdobje izobraževalnega programa in znaša 100 evrov mesečno. Rok za oddajo vlog se izteče 20. septembra. "Interes dijakov, ki so vpisani v izobraževalne programe za pridobitev poklica, ki je označen kot deficitaren poklic, je velik," so ocenili na skladu in dodali, da lani 94 vlagateljem, ki so sicer izpolnjevali razpisne pogoje, teh štipendij niso mogli podeliti.

Poleg tega štipendijski sklad podeljuje še štipendije za sodelovanje na tekmovanjih v tujini in za študijske obiske. Dijakom so lani podelili 115 štipendij za sodelovanje na tekmovanjih v tujini, njihova višina je odvisna od države, v kateri je potekalo tekmovanje, in se giblje od 400 do 1200 evrov.

Poenostavljeno podeljevanje štipendij
Za študijske obiske znaša osnovna štipendija največ 100 evrov za vsak dopolnjen teden študijskega obiska, ki mora trajati vsaj dva tedna. Dijak lahko pridobi to štipendijo v skupni višini največ 2500 evrov za obisk, ki traja 25 tednov ali več, in še 500 evrov za potne stroške, odvisno od države obiska. Na skladu opažajo povečano zanimanje dijakov za tovrstne štipendije, saj je bilo v šolskih letih od 2013 do 2016 v povprečju dvanajst štipendistov, medtem ko je bilo v letu 2016/217 že 74 dijakov prejemnikov štipendije za študijske obiske, ki jih večinoma opravijo med poletnimi počitnicami.

Po aprila sprejeti noveli zakona o štipendiranju štipendistom ne bo treba več oddajati vlog za štipendije vsako leto, ampak le za prvo leto, potem pa se bo pravica podaljševala po uradni dolžnosti. Tako bo podeljevanje štipendij poenostavljeno in dijakom bolj prijazno. Zakon se začne uporabljati s 1. septembrom.