Slovenija je že tako na repu evropskih držav po delovni aktivnosti prebivalstva nad 65 let. Vladni ukrep prenehanja delovnega razmerja, ko delavec izpolni 40 let delovne dobe in 60 let starosti ali pa 15 let delovne dobe in 65 let starosti, bi finančno sliko še poslabšal, opozarjajo na fiskalnem svetu.

"Gre za ukrep, ki strukturno poslabšuje položaj javnih financ. Za dolgoročno vzdržnost javnih financ je ob teh demografskih gibanjih in podaljševanju življenjske dobe prebivalstva nujno, da so ljudje aktivni dalj časa," je opozoril Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta.

Prekinitev delovnega razmerja ne bo samodejna, ob soglasju delodajalca bo delavec lahko delal še naprej, pa opozarja predlagatelj ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

"Mi menimo, da je to neki solidarnostni ukrep, medgeneracijski ukrep in da se bodo sprostila delovna mesta za mlade, pa ne samo mlade, pač pa tudi tiste, ki so zdaj v času covida ostali brezposelni," pravi Mateja Ribič z ministrstva za delo.

Da država nima dolgoročne vizije upokojevanja, pa so prepričani v največji sindikalni centrali. Država enkrat nagrajuje, drugič kaznuje. "In ko nam je na začetku leta ravno začelo uspevati obračati trende, da so ljudje ostajali v delovnem razmerju, znova ljudi, ki so še sposobni dela, zdaj pošiljamo v pokoj," opozarja Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja

Nasprotno pa menijo v gospodarstvu. Delodajalci in delavci bodo pri upokojevanju končno enakopravni.

"Ustanoviš podjetje, skrbiš za podjetje, odgovarjaš za podjetje, zdaj pa ti bo nekdo, ki ima izpolnjene pogoje za upokojitev, diktiral, kako dolgo bo zaposlen pri tebi, na drugi strani pa imamo mlade ljudi brez dela," meni predsednik obrtne zbornice (OZS) Branko Meh.

Od januarja do oktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje za dobro tretjino več brezposelnih kot v enakem obdobju lani.