Slovenija ima eno najslabših letalskih povezljivosti v Evropi, v letošnji raziskavi ugotavlja mednarodno združenje letališč ACI Europe. Pri neposrednih povezavah se je na seznamu, ki vključuje vse članice EU-ja ter Islandijo, Združeno kraljestvo, Norveško, Švico in Monako uvrstila na zadnje mesto. Foto: BoBo
Slovenija ima eno najslabših letalskih povezljivosti v Evropi, v letošnji raziskavi ugotavlja mednarodno združenje letališč ACI Europe. Pri neposrednih povezavah se je na seznamu, ki vključuje vse članice EU-ja ter Islandijo, Združeno kraljestvo, Norveško, Švico in Monako uvrstila na zadnje mesto. Foto: BoBo

Na razpisu za večjo letalsko povezljivost Slovenije, za kar je do leta 2025 skupno na voljo 16,8 milijona evrov subvencij, imajo interesenti za vložitev vloge 30 dni časa, njihovo odpiranje bo 15 dni zatem. Ministrstvo za infrastrukturo jih lahko nato zaprosi še za dopolnitev vloge. Vlagatelji bodo o izidu izbirnega postopka obveščeni najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog.

Sorodna novica Državna pomoč za vzpostavitev povezav z Madridom in Københavnom

Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023–2025 je na prvem prednostnem seznamu skupno 10 prog, in sicer štiri za polete na končno destinacijo – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin – ter šest za polete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, København, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.

Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom. Na tretjem seznamu pa so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU-ja, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.

Subvencije na voljo za vsa tri slovenska mednarodna letališča

Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih Brnik, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bodo vzpostavili polete na razpisanih povezavah. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročilih o opravljenih poletih in o številu prepeljanih potnikov.

Po treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in København. Luksemburški Luxair je v Luksemburg začel leteti septembra lani. Latvijski airBaltic v Rigo leti od uvedbe poletnega voznega reda od marca letos, španska Iberia v Madrid leti od konca julija, skandinavski Norwegian pa je povezavo s Københavnom vzpostavil konec aprila.

Januarja je ministrstvo objavilo četrti razpis. Nanj se je po poročanju portala Forbes Slovenija prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, ki pa jo je ministrstvo pozvalo k dopolnitvi vloge.