"Prodaja NKBM-ja je jasen znak, da namerava Slovenija resno nadaljevati privatizacijo. Želje, da bi država dobila več, kot je prek dokapitalizacij investirala v drugo največjo Slovensko banko, so utopija. Slabo korporativno upravljanje in slab nadzor nad tveganji sta privedla do velike količine slabih posojil, ki so krepko zmanjšala vrednost banke. Za Slovenijo je ključno, da se iz napake naučimo in da poskrbimo, da se črni scenarij ne bo ponovil v prihodnosti," je prodajo druge največje slovenske banke NKBM ameriškemu investicijskemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) komentiral Domen Granda iz borznoposredniške hiše GBD.

Prejeta kupnina je nizka
Za NKBM smo iztržili 250 milijonov evrov, kar je po ocenah nekaterih občutno premalo, a Granda pojasnjuje, da na ceno vpliva kakovost kreditnega portfelja in stabilnost ter dobičkonosnost poslovanja. Dodaja, da je NKBM manj dobičkonosen od povprečne banke v Evropi, ker pa ima tudi več slabih posojil, je popolnoma logično, da je njena vrednost nižja. Kupnino so po mnenju Grande dodatno znižale tudi negotovosti v zvezi z davčno obravnavo preteklih odpisov in zaveze zaradi državne pomoči. Kljub vsemu pa Granda ocenjuje "prejeto kupnino kot nizko, saj se je poslovanje banke lani stabiliziralo in za določena slaba posojila so že ustvarjene rezervacije. Nizka kupnina je predvsem posledica visokega tveganja, ki spremlja kreditni portfelj, in dejstva, da med kupci ni bilo prave konkurence."

Bolje bi bilo, da bi NKBM kupila ena izmed evropskih bank
Na vprašanje, ali je investicijski sklad pravi strateški partner, Granda odgovarja, da bi bilo za razvoj banke bolje, da bi jo kupila ena izmed evropskih bank. Vendar poudarja, da "sta pa tudi nova lastnika dobra izbira, saj imata bogate izkušnje in sta pripravljena v lastništvu ostati več kot 5 let. Appolo in EBRD imata ambiciozne načrte z banko in ne dvomim, da bosta naredila vse za dobičkonosno in stabilno poslovanje, saj bosta lahko v prihodnosti samo v tem primeru banko prodala po višji ceni."

Bo odločitev ustavnega sodišča zapletla prodajo?
Prav tako pa še vedno čakamo na odločitev ustavnega sodišča o izbrisanih imetnikih podrejenih obveznic, ki bi lahko po mnenju Grande dodatno zapletla prodajo, vendar dvomi, da se bo razlastitev izkazala za nezakonito. "Država je banko namreč dokapitalizirala z 870 milijoni, zdaj pa jo bo prodala za 250 milijonov. V praksi je negativni kapital banke presegel več 100 milijonov evrov. Nekdanji delničarji se morajo sprijazniti z dejstvom, da so gospodarska kriza in slabi krediti razvrednotili njihov vložek v banki," pravi Granda. V kupoprodajno pogodbo so vključena nekatera državna jamstva, vendar Granda njihovega vpliva na kupnino, ker SDH natančnega obsega jamstev ni razkril, ne more komentirati. Do zdaj je znano samo, da bo država v celoti jamčila za morebitne odškodnine izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic, če bo ustavno sodišče odločilo v njihovo korist. Teh potencialnih jamstev je za okoli 60 milijonov.

Država ni dober upravljavec
Granda je poudaril, da je bila prodaja NKBM-ja potrebna, ker je to zahtevala tudi Evropska unija: "Preteklost je jasno pokazala, da država ni dober upravljavec banke in da je bil nadzor nad izdajo kreditov neprimeren. Verjetnost, da bi država čez noč postala dober lastnik, je bila majhna in prodaja je bila kljub nizki ceni nujno zlo."

Kupoprodajno pogodbo, vredno 250 milijonov evrov, je SDH z ameriškim investicijskim skladom Apollo, ki je z 80 odstotki postal večinski lastnik NKBM-ja, in Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki je postala lastnica 20-odstotnega deleža, podpisal v torek. V drugi največji slovenski banki zagotavljajo, da bo poslovanje potekalo nemoteno, varne pa so tudi vloge komitentov.