Svetovalec za kmetijsko tehniko na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Marjan Dolenšek pojasnjuje, da se smernice upadanja prodaje le nadaljujejo, saj se je ta že v letu 2009 glede na rekordno leto 2008 zmanjšala za 25,6 odstotka.

Dolenšek navaja, da je padec prodaje v zadnjih dveh letih posledica splošne gospodarske krize in dejstva, da se je v letih pred krizo nove traktorje precej kupovalo. Na številnih kmetijah namreč niso računali na poslabšanje gospodarskih razmer.

Lanski padec prodaje je po Dolenškovih besedah manjši od predlanskega, a o umirjanju zmanjševanja prodaje po njegovih besedah še ni mogoče govoriti. Pri nas je sicer od 20.000 do 25.000 kmetij, ki se s kmetijstvom tržno ukvarjajo, če pa bi vsaka na deset let kupila nov traktor, bi to pomenilo 2.000 prodanih na leto.

Posejanega manj žita
Jeseni so pridelovalci posejali tudi manj žita, saj površine ozimnega žita skupaj znašajo 50.208 hektarov, kar je 14,4 odstotka manj kot jeseni leta 2009.

S pšenico in piro, ki sta najpomembnejši vrsti krušnega ozimnega žita pri nas, so posejali za 15,7 odstotka manj obsežne kmetijske površine, le malenkost pa so manjši posevki rži, za 0,1 odstotka. V zadnjih dveh letih se manjšajo tudi površine, posejane z ječmenom. Setev ozimnih posevkov je manjša predvsem zaradi poznega zorenja in spravila koruze.

Pridelovalci oljne ogrščice, naše najpomembnejše industrijske rastline, so jeseni s to kulturo posejali 5.614 hektarov površin oziroma 6,7 odstotka manj kot jeseni leta 2009.