Reviziji španskega bančnega sistema sta opravili priznani svetovalni družbi, nemška Roland Berger in ameriška Olivier Wyman. Prva je ocenila, da španske banke v primeru uresničitve osnovnega scenarija, torej pričakovanega razvoja dogodkov v gospodarstvu, potrebujejo 25,6 milijarde evrov svežega kapitala, v primeru najbolj negativnega razvoja dogodkov pa bi vsota narasla na 51,8 milijarde evrov. Ameriški revizor meni, da bi ob osnovnem scenariju španske banke potrebovale od 16 do 25 milijard evrov, v primeru črnega scenarija pa od 51 do 62 milijard evrov. Kot je znano, so evrske države pripravljene pomagati z do 100 milijardami evrov.

Španija se zadolžuje po nevzdržnih pogojih
Španija se medtem vedno težje zadolžuje na obvezniških trgih. Na dražbi državnih dolžniških papirjev je danes zbrala 2,2 milijarde evrov, pri čemer je povpraševanje več kot trikrat preseglo ponudbo. Sliši se obetavno, vendar je to posledica visokih obljubljenih obresti. Pri petletnih obveznicah znaša zahtevana donosnost 6,1 odstotka, kar je največ od uvedbe evra. To je jasen znak, da vlagatelji ne zaupajo načrtom španske vlade, da bo obvladala primanjkljaj in državo popeljala iz recesije. Ne le španskemu, celotnemu evropskemu gospodarstvu se ne piše dobro. Indeks nabavnih menedžerjev, ki ga izračunava analitska hiša Markit, je junija (tako kot maja) znašal 46 točk, kar je najmanj po letu 2009. Vse od septembra je vrednost indeksa PMI pod 50, kar kaže na krčenje proizvodnje.

Slabi podatki z vseh koncev sveta
"Pričakujemo lahko, da se bo bruto domači proizvod območja evra v drugem četrtletju znižal za 0,6 odstotka," menijo pri Markitu. Raziskava je tudi pokazala, da je gospodarska dejavnost v Nemčiji junija upadla drugi mesec zapored, v Franciji pa četrti mesec zapored. Tudi Kitajska in ZDA pešajo. Proizvodnji sektor se je na Kitajskem junija skrčil že osmi mesec zapored, medtem ko je bila v ZDA junijska rast najnižja v zadnjih enajstih mesecih. Vsi ti skrb vzbujajoči podatki se v četrtek zrcalijo pri gibanju delniških indeksov. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 (1.008 točk) se je po štirih dneh rasti znižal za pol odstotka, izgube na Wall Streetu pa so še precej višje. Dow Jones (12.630 točk) se je do 20. ure znižal za odstotek in pol.

Tečaji delnic na Lj. borzi:

Brent pod 90 dolarji
Vrednost evra je 1,2566 dolarja. Cena lahke nafte je zdrsnila pod 80 evrov, za 159-litrski sod brenta pa je treba plačati manj kot 90 dolarjev. Gre za triodstotni padec, po katerem je nafta zdaj najnižje po letu in pol. Spomnimo, da se je marca cena brenta na manj kot dva dolarja približala 130 dolarjem. Zlato je danes doživelo največji enodnevni udarec v več kot treh mesecih, saj je padlo za dobra dva odstotka in je zdaj pod 1.565 dolarji. Srebro se je pocenilo za štiri odstotke, na 27 dolarjev. Glavni krivec za takšen razplet lahko iščemo v objavi nekaterih svežih makroekonomskih podatkov, ki vlivajo strah pred deflacijo, in seveda zasedanju Zveznih rezerv, po katerem Fed ni najavil agresivnejših spodbujevalnih ukrepov (beri: tretjega kroga kvantitavnega sproščanja).