Finančni minister Andrej Šircelj je bil po današnji seji vlade kljub temu zadovoljen. Predlog proračunov za prihodnji dve leti je razvojen in občutno povečuje sredstva za investicije, je prepričan.

Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela njegove popravke.

Namesto 10,45 milijarde evrov naj bi odhodki po novem znašali 13,47 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister.

Hkrati je vlada sprejela tudi predlog proračuna za leto 2022 in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do četrtka poslati v obravnavo in potrditev v državni zbor.

Vlada je proračunske dokumente pripravljala v zaostrenih razmerah, ki jih je povzročila epidemija covida-19. "Razmere so še vedno negotove," je dejal Šircelj in poudaril, da sta proračuna usmerjena v okrevanje gospodarstva in povečanje njegove odpornosti ter hkrati v zagotavljanje večje blaginje ljudi.

Šircelj zagotavlja, da je proračun razvojno naravnan

Šircelj je poudaril, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem ko je letos s pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v vrednosti 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP-ja), naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov (5,6 odstotka BDP-ja) in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov (3,1 odstotka BDP-ja).

Zatrdil je, da bo večina proračunskih uporabnikov dobila več denarja, predvsem za investicije. "Ta proračun je razvojen proračun," je poudaril in postregel s podatkom, da je naložbe pričakovati predvsem v infrastrukturo, pa tudi v prometne povezave, zdravstveno varstvo, varovanje okolja ter za znanost, informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost. Več denarja za naložbe bodo dobile tudi občine.

V letu 2022 pa naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, medtem ko naj bi bilo odhodkov manj, in sicer skupaj 12,60 milijarde evrov.

Hkrati s primanjkljajem se bo postopno zniževal tudi dolg države. Z letošnjih 82,4 odstotka BDP-ja naj bi se prihodnje leto znižal na 80,9 odstotka BDP in v letu pozneje na 79,3 odstotka BDP-ja.

Povprečnine, upokojenci ...

Predlog obeh proračunov na poti v DZ spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju. V njem je med drugim zapisana višina povprečnine za občine, ki so jo ravno danes s podpisom potrdili tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predstavniki občin. Za obe leti je določena v vrednost 628,20 evra na prebivalca, kar je 4,24 evra več kot letos.

Vlada je v zakonsko besedilo zapisala tudi zvišanje letnega dodatka za upokojence. Tudi ta se zvišuje, izplačan pa bo v petih vrednostih: od 135 evrov za prejemnike pokojnin nad 900 evrov do 445 evrov za tiste z najnižjimi pokojninami. Predvidena je tudi redna uskladitev pokojnin v vrednosti 2,5 odstotka, ki se bo izvedla januarja 2021.

Da bo lahko zvišala predvidene proračunske odhodke, vlada v potrditev v DZ pošilja tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država. Poleg povečanja zgornje meje izdatkov državnega proračuna je v njem predvidela tudi zvišanje zgornje meje izdatkov sektorja država in občin.

Celotne javne finance bodo lahko v letu 2021 imele za skupaj 24,9 milijarde evrov izdatkov, v letu 2022 za 24,9 milijarde evrov. "Poraba je večja, a v okviru, ki bo zagotavljal stabilnost javnih financ," je dejal Šircelj.

Še ne na raven pred epidemiološko krizo

Sorodna novica Javnofinančni primanjkljaj dosegel 16,1 odstotka BDP-ja

Usmeritve za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2021 in predloga proračuna za leto 2022 je vlada sprejela konec julija.

Ob tem je spomnila na epidemijo covida-19, ki je letos zahtevala občutno zvišanje proračunske porabe, in dodala, da je v prihodnjih dveh letih sicer res pričakovati postopno okrevanje gospodarstva, ker pa še ne bo doseglo ravni pred epidemiološko krizo, mora biti temu ustrezen tudi pristop k pripravi obeh dokumentov.

Začasno odstopanje od fiskalnega pravila bo torej trajalo najmanj tri leta. V teh razmerah bo odločilen tudi seznam prednostnih naložb za nepovratna sredstva.

Vnovično okrevanje v prihodnjem letu

Analitiki po občutnem padcu obsega bruto domačega proizvoda (BDP) letos za prihodnje leto res napovedujejo vnovično okrevanje. Kot je v pred kratkim objavljeni jesenski napovedi zapisal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, naj bi gospodarska rast v letu 2021 dosegla 5,1 odstotka in nato leta 2022 3,7 odstotka. Letos se bo BDP države po teh napovedih skrčil za 6,7 odstotka.