"Rebalans je pripravljen na realnih osnovah glede na razmere, v katerih živimo," je dejal finančni minister Andrej Šircelj. DZ bo rebalans skupaj z novelo zakona obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.

Proračun za leto 2020 je DZ sprejel novembra lani in je bil pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot pa jih je začrtala epidemija covida-19. "Ker proračun za leto 2020 ni odražal razmer, v katerih danes živimo, je nujno treba narediti popravek proračuna," je dejal Šircelj.

Spomnil je, da je vlada ob nastopu mandata sredi marca takoj sprejela ustrezne ukrepe zaradi tedaj razglašene epidemije. S tem so zagotovili zdravstveno varstvo za ljudi in blažili posledice epidemije, tako pri prebivalstvu kot gospodarstvu, je dejal. Rezultati teh ukrepov so vidni tako na gospodarskem področju kot pri prebivalstvu, je dodal. Predvsem od marca do septembra so bile razmere izredne. "Ukrepi so bili namenjeni predvsem temu, da podjetja ne propadejo, da se zagotovijo delovna mesta in da se poveča državna poraba," je povzel.

Sorodna novica Boštjan Vasle: "Razvoj dogodkov ne poteka tako katastrofično, kot je kazalo spomladi"

Letošnji odhodki državnega proračuna so s predlaganim rebalansom načrtovani bistveno višje, namesto 10,36 milijarde evrov bodo znašali 13,39 milijarde evrov. Od tega je za blažitev posledic epidemije predvidenih 3,1 milijarde evrov, ob čemer je Šircelj pojasnil, da so se transferji posameznikom in gospodarstvu letos povečali za 32 odstotkov, za več kot petino so porasli tudi drugi transferji, predvsem socialni.

Po drugi strani so se proračunski prihodki zmanjšali, še posebej v obdobju od marca do junija. Upad prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb je minister ocenil na skoraj eno tretjino, od dohodnine za 16 odstotkov, od davka na dodano vrednost pa za 11 odstotkov. V celotnem letu 2020 vlada po novem namesto 10,77 milijarde evrov pričakuje le še 9,19 milijarde evrov proračunskih prihodkov.

Državni proračun tako ob koncu leta ne bo izkazoval presežka, ampak primanjkljaj za 4,2 milijarde evrov. Šircelj je ob tem zagotovil, da so javne finance stabilne. "To je nova realnost, v kateri mora vlada ravnati tako, da zagotovi nemoteno delovanje gospodarstva in ustrezen standard ljudi," je poudaril finančni minister. Dokler ne bomo dobili zdravila ali cepiva, bodo tveganja zaradi epidemije ostala, zato je z rebalansom predvidena tudi večja proračunska rezerva.

Kritike opozicije: "Eno govorite, drugo izkazujejo številke"

V opoziciji načrtom, po katerih naj bi državna blagajna leto končala s 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, odrekajo podporo. "V LMŠ-ju imamo zadržke. Pogrešamo več transparentnosti, vladni ukrepi še zdaleč niso tako uspešni, kot jih želi predstaviti sama," je dejala poslanka te stranke Andreja Zabret. Da država gospodarstvu in prebivalstvu pomaga, se ji zdi prav, vendar stroški zaradi epidemije iz obravnavanega dokumenta po njenih besedah niso razvidni.

Zabretova je soglašala tudi z možnostjo, da državna blagajna začasno odstopa od spoštovanja fiskalnega pravila, ki ji na dolgi rok nalaga izravnane prihodke in odhodke. "A dolg nastaja in odplačati ga bomo morali v prihodnjih letih," je opozorila. Na visoko zadolžitev države je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). "Zelo lahko se je zadolževati, toda kako bomo to sanirali," je vprašal. Konkretno pa je o obravnavanem dokumentu dejal, da v njem pogreša razvojno naravnanost – še tisto, kar je je bilo v proračunu, je vlada zdaj črtala.

Jani Prednik (SD) je opozoril na številna področja, kjer se sredstva zmanjšujejo. Največ se jemlje kulturi, zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost, raziskave in razvoj, pa za digitalizacijo, investicije v železnice in športno infrastrukturo ter sredstva za spodbujanje zaposlovanja in kreiranje novih delovnih mest, je naštel. "Eno govorite, drugo pa izkazujejo številke v rebalansu," je bil kritičen.

Opozarjanje na vpliv epidemije

Šircelj je sicer pojasnil, da vlada nikomur ničesar ne jemlje, pač pa je denar na teh postavkah ostal, ker zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti določenih projektov. Enako so povedali predstavniki posameznih ministrstev. Na ministrstvu za obrambo denimo zaradi ukrepov ob epidemiji niso izvedli vseh prevedenih vojaških usposabljanj.

Luka Mesec (Levica) s temi pojasnili ni bil zadovoljen. "Težko sprejmem nižanje sredstev za kulturo ali pa za znanost," je dejal. Kritičen je bil do pritrjevanja koalicijskih poslancev povečanju proračunskih odhodkov. "Porabo sredstev jemljemo zelo z lahkoto," je dejal.
Marko Pogačnik (SDS) je tako kot Šircelj opomnil, da so višji odhodki posledica ukrepov zaradi epidemije. "Prvič v zgodovini so bili ukrepi sprejeti za ljudi, večinoma za ohranitev delovnih mest, za ohranitev gospodarstva," je dejal. Obravnavani rebalans je torej najbolj socialno usmerjen, odkar imamo državo Slovenijo, je dejal.

Tudi Monika Gregorčič (SMC) je spomnila, da je rebalans nastal v izjemnih okoliščinah, ki zahtevajo izreden pristop. Več bodo dobila ministrstva za delo, za zdravje in za šolstvo, pa tudi ministrstvi za gospodarstvo in infrastrukturo, vse s ciljem, da se sanirajo posledice krize, je dejala. Opozorila je, da pa "državni proračun ni vreča brez dna, zato so nekateri resorji kljub sprostitvi fiskalnega pravila utrpeli nekaj minusa". Tako se je lahko oblikovala nekaj večja proračunska rezerva do konca leta, saj so razmere v povezavi z virusom nepredvidljive, je pojasnila.

Odbor odrekel podporo vsem dopolnilom k predlogu rebalansa

Odbor DZ-ja za finance ni podprl nobenega od 60 dopolnil, ki jih je k predlogu rebalansa državnega proračuna vložila opozicija. Z njimi so poslanske skupine strank SD-ja, Levice, LMŠ-ja in SAB-a želele znotraj več kot 13 milijard evrov porabe na področja, ki se jim zdijo podhranjena, prerazporediti skupaj 188 milijonov evrov.

Opozicijske poslanske skupine so večji del dopolnil k predlogu rebalansa pripravile usklajeno. Nanašajo se na področja javnega zdravstva, raziskav in razvoja, stanovanj, delovnih mest ter kulture, poslanci vseh štirih strank pa so jih predstavili že pred nekaj dnevi. Za kreiranje novih delovnih mest bi namenili dodatnih 2,2 milijona evrov in še štiri milijone evrov za spodbude za zaposlovanje. Skoraj toliko bi moralo po njihovem mnenju dobiti tudi gospodarsko ministrstvo in ta denar nameniti za podporo malim in srednjim podjetjem.

Prav tako so želeli v opoziciji proračun okoljskega ministrstva povečati za pet milijonov evrov, porabilo pa naj bi se jih za stanovanjsko dejavnost. Ministrstvu za šolstvo pa so med drugim želeli za skoraj 10 milijonov evrov povečati sredstva za štipendije ter za več kot 11 milijonov evrov sredstva za prehrano učencev, dijakov in študentov. Dopolnila opozicije so se med drugim nanašala še na sredstva za dolgotrajno oskrbo, naložbe v zdravstvu, varstvo kulturne dediščine, informacijsko družbo ter raziskave v znanosti in razvoju.

V nadaljevanju seje je skoraj brez razprave za sprejetje odbor pripravil še predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, s katero se med drugim zvišuje potrebna zadolžitev države v tem letu.