Dopolnila k rebalansu proračuna, ki so jih pripravili v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB, se nanašajo na področja javnega zdravstva, raziskav in razvoja, stanovanj, delovnih mest ter kulture. Ob predstavitvi dopolnil so bili poslanci omenjenih strank enotni, da smer, v katero ta vlada pelje državo, ni prava.

Poslanec Levice Miha Kordiš je na novinarski konferenci rebalans proračuna označil za "eno veliko razočaranje, ki na cedilu pušča socialno državo in ljudi, hkrati pa izrisuje prihodnje zapravljanje denarja za orožje". Skupaj z opozicijskimi strankami LMŠ, SAB in SD so tako v Levici napovedali vložitev dopolnil za pet ključnih področij, ki zagotavljajo dodatna sredstva za javno zdravstvo, raziskave in razvoj, stanovanja, ustvarjanje novih delovnih mest ter kulturo.

Za javno zdravstvo je po Kordiševih besedah v rebalansu namenjenih 100 milijonov evrov premalo, "čeprav je prav javno zdravstvo tisto, ki nas je pripeljalo skozi epidemijo in ga v trenutku drugega vala potrebujemo celo bolj kot kadar koli prej". "Vlada ga pušča podhranjenega že pri tekočih izdatkih, kaj šele pri investicijah, in na ta način verjetno namerno peha v privatizacijo," je dejal.

Maša Kociper (SAB) pa je izpostavila dolge čakalne vrste. Za njihovo krajšanje bi v SAB-u namenili dodatnih 50 milijonov evrov, saj se je težava, ki je obstajala že prej, po njenih besedah v času epidemije samo še poslabšala. "Čakalne vrste so se podaljšale in to pomeni za številne med njimi ne samo mogoče poslabšanje zdravja, ampak v skrajnem primeru tudi smrt," je opozorila. Težava je po besedah poslanke SAB-a še toliko večja, ker že na primarni ravni v času covida ljudje težko prihajajo do zdravnika, kaj šele na sekundarni ravni, kjer so tisti, ki potrebujejo resnejšo obravnavo.

Kritike na reze v kulturo

Med "poraženkami" rebalansa so poslanci izpostavili tudi področje kulture ter znanosti in razvoja. "Vlada se je namreč odločila, da bo človeško ustvarjalnost in prihodnost te družbe žrtvovala," je bil kritičen poslanec Levice, kjer želijo z dopolnilom zagotoviti dodatnih 15 milijonov evrov za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Na področju kulture so v LMŠ-ju, Levici, SD-ju in SAB-u uskladili štiri dopolnila. V SAB-u bi po besedah Kociprove dodatna dva milijona evrov namenili področju kulturne dediščine. "Menimo, da se kulturna dediščina ne sme zanemarjati, kajti predstavlja multiplikator razvoja, zelo pomembno vpliva tudi na razvoj turizma in gospodarstva," je dejala.

"Da režejo pri kulturi, je samo odraz tega, kako si predstavljajo Slovenijo, našo dediščino, ki smo jo skozi leta gradili," je dodala poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. V LMŠ-ju so se na področju kulture osredotočili na založništvo, "kajti vedeti moramo, da ljudje moramo brati, da so knjige tiste, ki dajejo širino, in da s knjigami lahko naredimo preboj na drugih področjih". "In če si Janez Janša oz. ta vlada zamišlja naš razvoj v smeri hujšanja v možgane, potem je prav, da opozicija reče ne," je poudarila poslanka LMŠ-ja.

"Zgolj minimalne korekcije akutnih zadev"

Po besedah poslanca SD-ja Janija Prednika je skrb vzbujajoče tudi področje varovanja okolja. "Vsi vemo, da največja vladna stranka na neki način ne priznava podnebnih sprememb, in to se izkazuje v rebalansu, kajti na postavkah zelenih delovnih mest in varovanja okolja jemlje več 10 milijonov evrov," je opozoril. Z amandmajem bi SD zagotovil dodatna dva milijona evrov za ustvarjanje delovnih mest, s katerimi bi omilili učinke krize.

Korčetova je opozorila še na stanovanjsko problematiko. Z amandmajem bi LMŠ zagotovil dodatnih pet milijonov evrov za stanovanjsko dejavnost, s čimer bi se približno podvojila proračunska sredstva za gradnjo stanovanj, kar je po mnenju stranke nujno, saj v Sloveniji manjka okoli 10.000 javnih najemnih stanovanj. "Ta politika govori o demografiji in demografskem skladu na eni strani, na drugi pa očitno v tem rebalansu pozablja na to, da se demografija še kako navezuje na stanovanjsko politiko in da mladi danes po normalni poti ne moremo priti do lastnega stanovanja," je poudarila.

Prednik upa, da bodo nekatera od dopolnil na sobotni seji odbora DZ-ja za finance sprejeta. "Se pa zavedamo, da naši amandmaji pomenijo zgolj minimalne korekcije akutnih zadev, nikakor pa nimamo čarobne paličice, da bi popravili to neumnost, ki jo je naredila vlada Janeza Janše, da je v dobre pol leta skopala za dobre 4,2 milijarde evrov veliko luknjo, ki jo bodo plačevale prihodnje generacije," je sklenila Korčetova.

Državni svetniki podprli rebalans, a vlado pozivajo k spremembi odnosa do kulture

Rebalans so sicer podprle komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesna skupina lokalnih interesov, so sporočili iz državnega sveta.

Svetniki so ugotovili, da se z rebalansom kljub izrazitemu upadu prihodkov ne posega v proračune občin in višino povprečnine. Ocenili so tudi, da je predlagani rebalans odraz večjega posluha vlade za težave na področju lokalne samouprave. Ob razmeroma nizki stopnji zadolženosti občin, ki k javnemu dolgu prispevajo minimalen delež, DS pozitivno ocenjuje letošnji dvig omejitve splošne zadolžitve za dve odstotni točki, s čimer so občine dobile možnost dodatnega zadolževanja za izvajanje investicij.

Težave občin pri zagotavljanju investicij

V povezavi s financiranjem investicij v okviru aktualne in prihodnje finančne perspektive ter mehanizma EU-ja za okrevanje in odpornost je DS opozoril na težave občin pri izvajanju investicijskih projektov, saj so v preteklosti bolj ali manj porabile finančne rezerve za financiranje zakonskih nalog in so zato nezmožne zagotavljati lastno finančno soudeležbo. DS pričakuje, da bodo občine prihodnje leto upravičene do sredstev za financiranje investicij v vrednosti šestih odstotkov skupne primerne porabe. Pričakuje tudi, da bodo ukrepi na področju kohezijske politike dosegli svoj namen in pospešili črpanje EU-sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi.

Glede visoke postavke sredstev tekoče rezerve pri ministrstvu za finance je bilo svetnikom pojasnjeno, da je od 1,033 milijarde evrov 953 milijonov evrov predvidenih za protikoronske ukrepe, predvsem za financiranje ukrepa skrajšanega delovnega časa, dodatkov in preostalega zneska turističnih bonov, medtem ko 80 milijonov predstavlja previdnostno rezervo. Po mnenju DS-ja visok izpad DDV-ja, ki se v zadnjem času normalizira in je po visokem padcu v prvih dveh mesecih epidemije in ukrepov, ki so sledili, po dinamiki znova primerljiv z enakim obdobjem iz preteklih let, predstavlja gospodarsko težavo. Ta zahteva hitre ukrepe, ki bodo vodili v povečano porabo, gospodarsko rast, s tem pa tudi v ohranitev delovnih mest, so opozorili v DS-ju.

Državni svetniki zaskrbljeni zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo

Obenem so državni svetniki izrazili zaskrbljenost zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo in šport, ki sta bili zaradi omejevalnih ukrepov najbolj prizadeti področji, zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost. Vlada in resorna ministrstva so po mnenju DS-ja premalo ambiciozni v postavljanju trdnejših standardov pri doseganju strateških ciljev na področju znanosti in kulture. Premalo in prepočasi se odzivajo na predloge zaposlenih v kulturi ter ne upoštevajo specifike njihovega dela in ustvarjanja. Ob tem so v DS-ju ocenili še, da vlada ne razume pomena kulture in znanosti za delovanje družbe in njenega vpliva na kakovost življenja državljanov.

Državni svet je zato pozval resorni ministrstvi za kulturo in znanost k razmisleku o možnosti, da je "lahko epidemija namesto razlog za zmanjšanje sredstev v rebalansu proračuna priložnost za drugačen fokus in odmik od podcenjujočega odnosa do kulture in znanosti ter za afirmativno spoznanje, da je vlaganje v kulturo in znanost investicija v prihodnost, ki ima multiplikativne in trajne učinke".