V skladu s poslovnikom DZ-ja mora vlada proračunske dokumente v parlamentarno obravnavo poslati vsako leto najpozneje do 1. oktobra in letos je to že storila. Foto: BoBo
V skladu s poslovnikom DZ-ja mora vlada proračunske dokumente v parlamentarno obravnavo poslati vsako leto najpozneje do 1. oktobra in letos je to že storila. Foto: BoBo
Upokojenci
Upokojenci bodo prihodnje leto spet deležni redne uskladitve pokojnin, in sicer v vrednosti enega odstotka. Predviden je tudi letni dodatek za upokojence v enaki višini kot letos, se pa bodo pri določitvi pravice do njega upoštevale tudi pokojnine, prejete iz tujine. Foto: BoBo

Predsednik DZ-ja Milan Brglez bo predvidoma v prihodnjem tednu sklical izredno sejo, na kateri se bodo poslanci seznanili s proračunskim memorandumom ter predlogoma sprememb proračuna za leto 2017 in proračuna za leto 2018.

Dokumente bosta poslancem predstavila predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, po predstavitvi pa ne bo razprave, saj bo ta najprej stekla na sejah parlamentarnih delovnih teles.

Za leto 2017 je tako določen najvišji obseg izdatkov pri 9,527 milijarde evrov oz. 3,8 odstotka višje od ocene realizacije za letos, prihodki pa naj bi dosegli 8,846 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več, kot se pričakujejo letos. Proračunski primanjkljaj je po novem predviden v višini 681 milijonov evrov, kar je 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2018 se bo najvišji obseg izdatkov povečal za 0,5 odstotka, na 9,573 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v vrednosti 9,267 milijarde evrov, kar bi bilo 4,8 odstotka več kot v letu 2017. Proračunski primanjkljaj se bo tako leta 2018 znižal na 306 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP-ja.

Vlada napoveduje, da bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje dolga državnega proračuna. Slovenija bo za plačilo obresti prihodnje leto namenila 973 milijonov evrov, leto pozneje pa 970 milijonov evrov.

Nižje odplačilo obresti
Napovedana izdatka sta za več kot osem odstotkov nižja od izdatkov za obresti v letu 2016, kar bo vladi skupaj s pričakovanimi višjimi prihodki omogočilo, da privarčevana sredstva nameni za ključne prioritete, med katerimi vlada izpostavlja področja varnosti, infrastrukture, znanosti, zaposlovanja in zdravja.

Za vlaganja v infrastrukturo s ciljem večje kakovosti življenja in dela je v proračunu za leto 2017 predvidenih 522 milijonov evrov, za leto 2018 pa 595 milijonov evrov. Od tega bo za investicije v cestni promet in infrastrukturo v vsakem izmed prihodnjih dveh let namenjenih po približno 166 milijonov evrov, za investicije v železniški promet in infrastrukturo pa leta 2017 158 milijonov evrov, leta 2018 pa 206 milijonov evrov.

Več sredstev za znanost, zaposlovanje ...
Za vlaganja v znanost in zaposlovanje bo prihodnje leto namenjenih skoraj 370 milijonov evrov, leta 2018 pa 393,5 milijona evrov (ocena za letos kaže 276,5 milijona evrov).

Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje se bodo s 77,5 milijona evrov, kolikor kaže ocena realizacije za letošnje leto, prihodnje leto povečala na 97 milijonov evrov, še leto pozneje pa na skoraj 103 milijone evrov.

Za povečanje varnosti v najširšem pomenu se bodo sredstva z letos ocenjenih nekaj več kot ene milijarde evrov tako leta 2017 kot leta 2018 povečala na približno 1,2 milijarde evrov.

Z dodeljenimi sredstvi so nezadovoljne občine. Za leto 2017 jim je vlada namenila 530 evrov povprečnine na prebivalca, medtem ko v združenjih občin vztrajajo pri 536 evrih. V letu 2018 se bo ta znesek zvišal na 536 evrov.