Triletni proračunski okvir določa višino izdatkov tako državnega proračuna kot tudi občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne. Odhodki bodo 18 milijard evrov in pol na leto, primanjkljaj pa se bo postopno zmanjševal. Na mizah poslancev pa ni bilo ocene o ustreznosti porabe in zniževanja primanjkljaja, ker še vedno ni fiskalnega sveta, zato so se zanesli na vladna zagotovila.

Opozicija ogorčena
Prav odsotnost fiskalnega sveta je najbolj zmotila opozicijo, tako je poslanec SDS-a Marko Pogačnik vladni koaliciji očital, da je prav ona odgovorna za neizvolitev tega organa. Tudi poslanec NSi-ja Jože Horvat je dejal, da vlada s tem krši zakon o fiskalnem pravilu, in koalicijo pozval, naj ne sili k razmišljanju o ustavni pritožbi.

Odloku je nasprotovala tudi poslanka ZaAB-ja Alenka Bratušek, po njenem mnenju trenutna vlada prepušča celoten trud konsolidacije javnih financ novi vladi, po mnenju poslanca ZL-ja Franca Trčka pa se vlada zavestno odpoveduje povečevanju prihodkov od obdavčitve kapitala, dodatno varčevanje pa predvideva na področju socialne zaščite. Poslanca SD-ja Janka Vebra pa je skrbela realnost napovedi, saj je že urad za makroekonomske analize spremenil svojo napoved gospodarske rasti.

Upravne takse bodo dražje
Poslanci so s 46 glasovi za sprejeli novelo zakona o varstvu kulturne dediščine, ki v prvi vrsti ureja področje žive oziroma po novem nesnovne dediščine. Tako ureja razglašanje kulturnih spomenikov na področju nesnovne dediščine ter način določanja prisotne organizacije za njeno varovanje in možnost sofinanciranja iz javnih sredstev. Novela pa tudi ukinja volontersko pripravništvo na področju javne službe varstva kulturne dediščine.

S 54 glasovi za pa so poslanci sprejeli tudi novelo zakona o upravnih taksah, ki zvišuje nekatere upravne takse. Vlada od tu v drugi polovici letošnjega leta pričakuje za 600 tisoč evrov novih proračunskih prihodkov. Novela tudi podaljšuje absolutni rok zastaranja za izterjavo neplačanih sodnih taks, in sicer na deset let.