Predlog je zdaj na mandatno-volilni komisiji DZ-ja, in če bo tu potrjen, bo romal še na plenarno sejo, predvidoma tisto, ki se začne v ponedeljek. Foto: BoBo
Predlog je zdaj na mandatno-volilni komisiji DZ-ja, in če bo tu potrjen, bo romal še na plenarno sejo, predvidoma tisto, ki se začne v ponedeljek. Foto: BoBo

Nismo bili povabljeni na noben pogovor, čeprav je jasno, da je za to imenovanje potrebno širše soglasje.

Jože Tanko, SDS
Mandatno-volilna komisija
Na tokratni seji so med drugim izbrali kandidatko za novo članico programskega sveta RTV Slovenija. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Vlada je DZ-ju na začetku februarja predlagala, naj za predsednika fiskalnega sveta imenuje Damjana Kozamernika, za člana pa Marjana Senjurja in Davorina Kračuna. Predlog je zdaj prispel na delovno telo DZ-ja, v ponedeljek pa bo predvidoma romal na plenarno sejo. V obeh primerih bo predlog potreboval dvotretjinsko podporo poslancev.

Večina opozicije proti
Kandidate podpira koalicija, podporo so jim takoj odrekli v NSi-ju, medtem ko so nepovezani poslanci (NP) pustili vrata nekoliko odprta. Tokrat pa sta vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko in poslanec ZL-ja Miha Kordiš izpostavila, da kandidatov njihovi poslanci ne podpirajo.
"Nismo bili povabljeni na noben pogovor, čeprav je jasno, da je za to imenovanje potrebno širše soglasje," je poudaril Tanko. V nasprotju s strankarskim kolegom Anžetom Logarjem (SDS), ki predlog predvsem za imenovanje Senjurja razume kot "šalo", ni bil kritičen do samih kandidatov, temveč do siceršnjega načina vladnega kadrovanja v ključne vzvode upravljanja z državnim premoženjem.

Kordiš je spomnil, da ZL že od vsega začetka nasprotuje vzpostavljanju mehanizma fiskalnega pravila zaradi njegove vsebine in namena in bo zato temu tako tudi v njegovi zadnji fazi, to je imenovanju članov sveta. "Fiskalno pravilo je prisilni jopič," je dejal, a vseeno ocenil, da so kandidati neprimerno boljši od tistih, ki so se potegovali za izpraznjena mesta viceguvernerjev Banke Slovenije.

Minister za finance Dušan Mramor je priznal, da je Slovenija pri sprejemanju fiskalnega pravila oblikovala tak način in tak predlog, da je pri tem "bolj papeška od papeža". In poudaril, da država pri tem zelo zamuja, saj edina v EU-ju še nima vzpostavljenega sveta. "To je zadnja faza sistemskega okvirja zdravih financ," je izpostavil.

Spomnil je na trnovo pot do oblikovanja predloga za člane, saj so morali izvesti dva razpisa in oba podaljšati, da so na koncu dobili 10 prijav. "Mislim, da so izbrani trije, ki so glede na to, kakšne naloge jih čakajo pri delu v fiskalnem svetu, daleč najbolj primerni," je ocenil.

Preverjanje vzdržnosti fiskalne politike
Ustanovitev fiskalnega sveta kot samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki pripravlja ocene in priporočila v zvezi z javnofinančno politiko države, predvideva zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je DZ sprejel julija lani.

Fiskalni svet bo med drugim ocenjeval vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov in zdravstvene ter pokojninske blagajne ter ocenjeval, ali so nastale oz. prenehale okoliščine, ki omogočajo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti. Ocene, ki jih bo pripravil, bo posredoval vladi in DZ-ju. Člani se imenujejo za petletni mandat.




Nismo bili povabljeni na noben pogovor, čeprav je jasno, da je za to imenovanje potrebno širše soglasje.

Jože Tanko, SDS