Izrazil je zadovoljstvo, da so se poslanci odločili za nadaljevanje poti finančne konsolidacije, kar je eden pomembnih mejnikov v delu vlade, obenem pa so po njegovih besedah dokazali, da se da s potrpežljivim in vztrajnim dialogom doseči tudi več kot dvotretjinsko soglasje parlamentarnih strank.

Kot je dodal v izjavi za medije, je to pomembno znamenje tudi za tujino. "S tem bo ugled Slovenije še dodatno narasel, ker dokazujemo, da smo premočrtni na svoji poti finančne konsolidacije, spodbujanja gospodarskega razvoja in zaposlenosti," je povedal premier.

Zakon so v skladu z napovedmi podprli poslanci SMC-ja, DeSUS-a, NSi-ja, ZaAB-ja, nepovezani poslanec, poslanca narodnih skupnosti in pet od šestih poslancev SD-ja. Da bodo proti, so napovedali poslanci Združene levice, poslanec SD-ja Janko Veber ter poslanci SDS-a.

Premier Miro Cerar je ocenil, da se s sprejetjem zakona vzpostavlja okvir za vzdržno vodenje javnih financ.

Vlada je glasove poslancev iskala tako rekoč do zadnjega trenutka. Podporo zakonu so sicer napovedali v SMC-ju, DeSUS-u, SD-ju, NSi-ju in ZaAB-u, v ZL-ju so proti, v SDS-u pa podporo pogojujejo s sprejetjem njihovega dopolnila.

Fiskalno pravilo ne bo "ubilo socialne države"
Poslanka SMC-ja Urška Ban je v dolgotrajni razpravi dejala, da je sprejetje zakona pomembno zato, da ne gremo po isti poti kot Grčija. Dodala je, da je besedilo zakona izboljšano v korist države in javnih financ.

Tudi Jan Škobrne iz SD-ja je spomnil na grško krizo, ki kaže, kaj se zgodi, ko se država dolgoročno zadolžuje za tekočo porabo. Kompromisna različica predloga zakona po njegovih besedah "na eni strani preprečuje, da bi si zanko za vrat zavezali sami, in na drugi strani onemogoča, da bi zaradi nespametne politike to dovolili tujcem".

Podporo zakonu je v imenu DeSUS-a napovedal tudi Uroš Prikl, ki bi si sicer želel, da zakona ne bi bilo treba sprejeti, a žal v preteklosti nismo ravnali dovolj odgovorno. Izrazil je tudi pričakovanje, da zakon ne bo prispeval k zmanjšanju socialnih pravic državljanov.

Matej Tonin iz NSi-ja je spomnil, da je Slovenija danes zadolžena za približno 30 milijard evrov, zato mora za obresti vsako leto iz proračuna odšteti milijardo evrov. "V NSi-ju fiskalno pravilo zato razumemo kot mehanizem, s katerim bomo ustavili trend rasti stroškov za obresti," je dejal.

Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek je povedala, da je neodgovorno ljudem obljubljati med in mleko, če vemo, da bodo tekli solze in znoj. Poudarila je, da sprejetje fiskalnega pravila ne pomeni "ubitja socialne države".

SDS in ZL do predloga kritična
V SDS-u in ZL-ju so bili do predloga kritični. Andrej Šircelj je ocenil, da je zakon premalo strog, zato so v SDS-u predlagali dva amandmaja. Eden izmed njiju predvideva restriktivnejše trošenje države v času gospodarske rasti. "Če bo koalicija podprla naš amandma, bomo mi podprli zakon," je sklenil Šircelj.

Luka Mesec iz ZL-ja meni, da določila o fiskalnem pravilu ne bi bilo treba vnesti v ustavo, ampak bi lahko oblikovali zgolj zakon, ki bi ga lahko sprejeli z navadno večino in lažje spremenili, če bi imel negativne učinke. Teh se v ZL-ju močno bojijo, je povedal in dodal, da so učinki takšnega reševanja krize škodljivi. Pritrdil mu je Franc Trček (ZL). "Fiskalno pravilo je v času suhih krav nemogoče, razen če ne želite, da vam ljudje shirajo," je dejal in opozoril, da v dobrih časih onemogoča razvoj. V ZL-ju so pripravili tudi nekaj dopolnil k predlogu zakona, ki se med drugim nanašajo na povečanje števila članov fiskalnega sveta in enoletno odložitev prve priprave proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, vendar po pričakovanjih ne bodo dobila podpore.

Cerar za vzdržne javne finance
Premier Miro Cerar je ob začetku seje povedal, da se mu zdi najpomembneje, da pravilo vzpostavlja okvir za vodenje javnih financ na vzdržen način. "Spoštovanje pravila bo zaustavilo trend naraščanja javnega dolga zaradi čezmerne tekoče javne porabe," je dejal na seji DZ-ja.

Sprejetje zakona je pomembno tudi z mednarodnega vidika, saj je Slovenija edina članica EU-ja, ki v svojem pravnem redu še ni podrobneje uredila fiskalnega pravila. To ob negotovih razmerah, ki so posledica zapleta z Grčijo, poslabšuje položaj naše države na finančnih trgih, je opozoril.

"Zdaj je skrajni čas, da sprejmemo zakon o fiskalnem pravilu," je dejal Cerar in spomnil, da bi ga morali sprejeti šest mesecev po spremembi ustave leta 2013. Finančni minister Dušan Mramor je ob tem opozoril, da nam zaradi zamude že grozi finančna kazen Sodišča EU-ja, kjer že potekajo določeni postopki.
Mramor je poudaril še, da sprejetje zakona ne pomeni avtomatskega spreminjanja ali zmanjšanja socialnih pravic, vseeno pa se je treba po njegovih besedah zavedati tega, da je po vseh letih krize slovenski bruto domači proizvod še vedno na nižji ravni kot pred krizo, čemur je treba prilagoditi javno porabo. Opozoril je, da se pravice ne morejo spremeniti z danes na jutri povrniti na predkrizno raven.

Zakon zamuja
Vnos fiskalnega pravila v ustavo je DZ potrdil maja 2013. Sloveniji naj bi omogočilo, da v normalnih ekonomskih časih za tekočo porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Država se je k temu zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, podrobnosti pravila pa je bilo treba po vnosu v ustavo opredeliti z izvedbenim zakonom, ki pa že dolgo zamuja - tudi zaradi dolgih usklajevanj.

Drugo na dnevnem redu
Poslanci bodo danes obravnavali tudi predlog novele zakona o gospodarskih družbah in predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki je aktualen za projekte, kot je Teš 6.

Sprejeta tudi nova deklaracija o zunanji politiki
Poslanci so s 64 glasovi za in petimi proti sprejeli novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki, ki bo nadomestila tisto iz leta 1999. Nova deklaracija, ki jo Slovenija dobiva po 25 letih samostojnosti in desetih letih članstva v EU in zvezi Nato, opredeljuje osnovne vrednote in načela, cilje ter prednostna področja in območja delovanja slovenske zunanje politike.

Ministrstvo za zunanje zadeve je pozdravilo sprejem deklaracije o zunanji politiki. "Sprejem tega dokumenta predstavlja zaključek večletnih priprav, ki so se intenzivirale v zadnjem letu dni. Vanj so bili vključeni številni slovenski diplomati, najvidnejši slovenski strokovnjaki s področja mednarodnih odnosov (zbrani v Strateškem svetu za zunanjo politiko in izven njega), civilna družba, nevladne organizacije, vladne institucije in državni zbor. Vsebino dokumenta je obogatila več kot trimesečna transparentna javna razprava," so zapisali na MZZ-ju in dodali, da deklaracija govori o novi kulturi zunanje politike, v katere sooblikovanje je vključena tudi civilna družba, posebno mesto pri tem pa ima državni zbor.

V skladu z novo deklaracijo bo minister za zunanje zadeve letno seznanil DZ zbor z oceno stanja mednarodnih odnosov in položaja Slovenije v njem. "Proces priprave novih strateških dokumentov slovenske zunanje politike bo predvidoma še v tem mesecu zaokrožen s sprejemom vladnega strateškega dokumenta z naslovom "Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana - Zunanja politika Republike Slovenije", ki izhaja iz deklaracije in bo podrobneje pojasnila cilje in prednostne naloge zapisane v deklaraciji, so še zapisali na MZZ-ju.