Vlada se je odzvala na vabilo na razpravo o predlogu zakona na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). "Pričakujemo razpravo o vsebini, a hkrati tudi podporo zakonu v smislu, da predstavlja ustrezno izvedbo ustavne določbe," je pred sejo povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Sindikati fiskalnemu pravilu nasprotujejo, ker menijo, da bo podlaga za znižanje socialnih in delavskih pravic ter pokojnin.

"Pravilo bo škodovalo razvoju"
"Fiskalnemu pravilu izrecno nasprotujemo. To bo zagotovo škodilo gospodarskemu razvoju in bo sredstvo za to, da bodo politiki v imenu visokih ciljev, ki se dotikajo proračunskega primanjkljaja, posegali na področje socialne države - klestili bodo pravice, ki jih mora država nuditi v skladu z 2. členom Ustave," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Bo tudi sredstvo za to, da bodo posegali v pokojnine in v delavske pravice," je dejal in dodal, da gre za napačen pristop. "Vse te dolgove je v Sloveniji ustvaril en odstotek elite, zdaj pa se vse to vali na 99 odstotkov drugih ljudi, ki niso prispevali k večji porabi in zadolževanju države." Semolič meni, da gre za klasičen instrument neoliberalne ideologije, ki želi s tem sanirati posledice njihovega ravnanja.

"Osnovna higiena vsake države"
Delodajalci po drugi strani fiskalno pravilo podpirajo. "Mislim, da je to osnovna higiena vsake države, če hoče biti suverena. Vidimo, kaj se dogaja v Grčiji, ko sicer na eni strani slavi demokracija, vendar na drugi ljudje že skoraj stradajo, ni več normalnega poslovnega življenja, zato mislim, da je fiskalno pravilo v Sloveniji nujno," je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Na vprašanje o vplivu na socialno državo je dejal, da so na GZS-ju tudi z analizami podkrepili oceno, da je v javnem sektorju še veliko rezerv - od javnih naročil do števila zaposlenih in organizacije, "tako da ni nobene potrebe, da bi socialna država trpela".

Podobno tudi glede bojazni o znižanju pokojnin meni, da je odveč. Poleg boljše organizacije javnega sektorja je mogoče učinkovitejše pobiranje davkov in prispevkov ter racionalnejše vedenje. "Z dobrim menedžmentom lahko ta država s trenutno pobranim denarjem živi kakovostno socialno življenje," meni Hribar Milič.

Antauer: Sidro moramo sprejeti zaradi nas
Podobno menijo v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. "Ne samo zaradi obvez, ki smo jih sprejeli, ampak predvsem zaradi samih sebe moramo sprejeti neko sidro, ki se imenuje fiskalno pravilo, da ne bi želja po zadolževanju in všečni dnevni politiki pripeljala do tega, kar se nam je že zgodilo - da smo se prezadolžili," je dejal generalni sekretar združenja Igor Antauer.

O bojazni pred znižanjem socialnih in delavskih pravic Antauer pravi, da tudi ta možnost obstaja. "Trošimo lahko toliko, kolikor ustvarimo. In potrošili smo mnogo več, kot smo ustvarili. Zdaj moramo ustvariti takšne razmere, da bomo imeli socialne in vse druge pravice na realnih temeljih," je dodal.

Vpis v ustavo pred dvema letoma
Zakon bo določil izvajanje maja 2013 v ustavo zapisanega fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku - strukturni primanjkljaj v posameznem letu ne bo smel presegati 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Za primere izjemnih okoliščin in negativnih gospodarskih gibanj sicer dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov.

Država bo po predlogu vsako leto nekoliko znižala strukturni primanjkljaj, leta 2020 pa naj bi strukturno izravnala javne finance.

DZ bo predlog sprejemal na julijski seji, ki se bo začela v četrtek. Za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina. Vraničarjeva danes o podpori v opoziciji ni želela govoriti, ker da je to v domeni ministra.

V prvem branju v DZ je predlog dobil zadostno podporo, a jo je opozicija pogojevala z vnosom dopolnil. Na matičnem odboru za finance in monetarno politiko ga je nato po večmesečnih usklajevanjih podprlo dovolj članov, manj zanesljiva pa je zadostna podpora na plenarni seji. Premier Miro Cerar je v soboto izrazil pričakovanje, da se bodo z drugimi strankami dogovorili in da bo zakon sprejet.