Koalicija si je cilje na davčnem področju zadala že v koalicijskem sporazumu, dodatni ukrepi pa so bili že dorečeni znotraj socialnega sporazuma 2015-2016, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Vse pobude ne bodo mogle zaživeti naenkrat, bodo pa prvi projekti, ki bodo obrodili sadove, realizirani že letos, je optimistična Vraničarjeva. Dodala je, da bodo kompleksnejša vprašanja rešena čez čas, a najpozneje v letu 2017.

Cilje na področju davščin lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na skupino, v kateri bo glavni poudarek na odpravi administrativnih ovir in povečanju učinkovitosti pobiranja davkov, kar bo zagotovilo večjo horizontalno pravičnost sistema, je povedala Vraničarjeva. Plačati bi se moralo le tisto, kar je določeno z zakonom, da bi vsi zavezanci plačali enako in da bi se onemogočilo izogibanje davkom, je dodala.

2 cilja: davčne blagajne in razbremenitev dela
Večjo horizontalno pravičnost bodo po mnenju ministrstva dosegli z davčnimi blagajnami, finančno ministrstvo je tako ESS obvestilo, da je končalo razpravo o osnutku zakona, ki bo blagajne uvedel. Prejeli so veliko pripomb na zakon, ki jih zdaj preučujejo, a vseeno računajo, da bo končni predlog zakona na mizi do konca meseca.

Druga skupina ciljev pa zajema prestrukturiranje davčnih bremen, saj je vlada prepričana, da je delo v Sloveniji v primerjavi s tujino prekomerno obremenjeno, tako da je treba vzpostaviti novo ravnotežje med obdavčitvijo dohodkov, premoženja in potrošnjo, je pojasnila Vraničarjeva.

Sekretarka je napovedala, da se bo za zdaj še precej splošen vladni načrt v naslednjih tednih začel konkretizirati, ko se bodo lotili konkretnih predlogov za spremembo na področju davčnega postopka, davka od dohodka pravnih oseb, dohodnine, DDV-ja, trošarin itd.

"Krasna davčna oaza"
Socialni partnerji so se strinjali z oblikovanjem usmerjevalnega odbora, ki bo koordiniral delo na področju davčnih sprememb. V njem bi sedeli predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov. K sodelovanju bi povabili tudi predstavnike Slovenskega inštituta za revizijo, Ekonomske fakultete in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, povabili pa naj bi tudi poslance DZ-ja.

Predsednik združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Milan Lukić je povedal, da ne sme biti novih obremenitev za gospodarstva. Z dokumentom so zadovoljni, a je to zgolj načrt, o katerem se bo še razpravljalo, je še opozoril. Davčne blagajne je podprl in povedal, da obrtniki blagajnam ne nasprotujejo, se pa sprašujejo, kdo bo nosil strošek namestitve, je dodal. Lukić je še opozoril, da je trenutno Slovenija "krasna davčna oaza". Če bo dokument preprečil to izigravanje, bo to zelo veliko, je prepričan.

Sindikati podpirajo znižanje stroškov dela
Najbolj zanimiv del predlaganih reform za sindikate je tisti, ki se nanaša na stroške dela. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ocenil, da je vse še v povojih, saj gre za "neko časovnico in nekatere naslove". Obremenitev kapitala je v Sloveniji med najnižjimi v evropskem prostoru, med tem pa je na področju socialnih prispevkov "neprimerno večje breme na strani delavcev kot delodajalcev", je poudaril Semolič.

Zniževanje stroškov dela v sindikatu pozdravljajo, a je ob tem Semolič opozoril, da "zagotovo, smer je prava, a opozarjajo, da ni več mogoče znižati prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno, saj bi to objektivno pospešilo privatizacijo teh področij oz. še dodatno zniževanje pokojnin". Semolič vidi manevrski prostor za pobiranje davkov v sivi ekonomiji.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, je opozoril, da je obdavčitev pravnih oseb pri nas le 17 odstotna. "Mi moramo na neki način prisiliti kapital, da bo prispeval več za naše skupno dobro," je prepričan.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pričakovali, da bodo tovrstni ukrepi, ki bodo izboljšali konkurenčnost domačega gospodarstva, uvedeni hitreje. "Razbremenitev stroškov dela bi se morala zgoditi že v letu 2016, ne šele v 2017," je dejal predsednik GZS-ja Igor Knez.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izrazil pričakovanje, da nepremičninski davek ne bo najbolj obdavčil poslovnih subjektov in hal, pač pa luksuzne poslovne stavbe in podobne nepremičnine, uvedbo davčnih blagajn pa bi odložil.