Vlada je na podlagi zakona o fiskalnem pravilu avgusta lani objavila javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane iskalnega sveta, ki ga je nato septembra podaljšala. Na podlagi prejetih vlog - prispele so le tri vloge kandidatov, od katerih sta bili dve nepopolni - je ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov.

Nato je novembra ponovila javni poziv, ki ga je decembra znova podaljšala. Na ta poziv je prispelo deset vlog in vsi prijavljeni kandidati so izpolnjevali zakonske pogoje.

Izbirna komisija je kot najprimernejše izbrala Damjana Kozamernika za predsednika ter Marjana Senjurja in Davorina Kračuna za člana fiskalnega sveta.

Predsednik in člana fiskalnega sveta bodo imenovani za petletni mandat.

Kaj bo počel fiskalni svet
Fiskalni svet bo med drugim ocenjeval vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov in zdravstvene ter pokojninske blagajne in presojal, ali so nastale oz. prenehale okoliščine, ki omogočajo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti. Ocene, ki jih bo pripravil, bo posredoval vladi in DZ-ju.

Profil (še nesojenega) predsednika
Kozamernik je strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ (specialist za modeliranje javnih financ) in ekonomije z bogatimi izkušnjami na teh področjih, kar je najprimernejša kombinacija znanj za funkcijo predsednika fiskalnega sveta, navaja vlada. Njegova prednost je po navedbah vlade poznavanje metod makroekonomskega napovedovanja in ocen cikličnosti javnih financ, med kandidati je imel tudi najbolj razdelano vizijo fiskalnega sveta.

Doslej je bil član odbora za denarno politiko in član skupine vodij raziskav Evropskega sistema centralnih bank (2004-2013), član odbora za ekonomsko politiko OECD-ja (2010-2013), član uredniškega odbora Bančnega vestnika (od 2012), glavni ekonomist v SID banki (od 2013), kjer je bil od leta 2014 tudi direktor oddelka za razvoj produktov, raziskave in strategijo. Bi je tudi direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije (2004-2013), predtem pa svetovalec v tem centru (2001-2003) ter asistent na oddelku za ekonometrijo in ekonomsko politiko na univerzi v Lozani v Švici (1997-2001).

Dolga kariera Marjana Senjurja
Senjur je strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ in ekonomije z uspešno akademsko kariero in delovanjem na področju znanstvenega raziskovanja makroekonomije, gospodarskega razvoja in rasti ter javnih financ, navaja vlada, ki meni, da bo Senjur s svojim "bogatim znanjem, izkušnjami in velikim ugledom" prispeval k uspešnosti, ugledu in verodostojnosti fiskalnega sveta.

Od leta 1989 do upokojitve je bil redni profesor za ekonomijo in gospodarski razvoj na ljubljanski ekonomski fakulteti. Poleg tega je bil slovenski veleposlanik v Združenem kraljestvu (2002-2004), minister za ekonomske odnose in razvoj (1997-2000), dekan ljubljanske ekonomske fakultete (1985-1987), predtem pa na tej fakulteti prodekan za študijske zadeve (1979-1981). V letih 2009-2012 je bil predsednik fiskalnega sveta vlade.

Številni ministrski položaji
Kračun je po navedbah vlade strokovnjak s področja makroekonomije in ekonomije z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil z uspešnim opravljanjem številnih visokih akademskih ter najvišjih političnih in gospodarskih funkcij. Tudi zanj vlada meni, da bo "s svojim teoretičnim in praktičnim znanjem, izkušnjami, tudi na mednarodnem področju, in z ugledom" prispeval k uspešnemu delovanju fiskalnega sveta.

Od leta 2004 opravlja delo rednega profesorja za področje ekonomske teorije in politike na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Predtem je bil slovenski veleposlanik v Washingtonu (2000-2004), minister za zunanje zadeve (1996-1997), minister za ekonomske odnose in razvoj (1993-1995), minister za planiranje (1992-1993), profesor ekonomije na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti (1974-1992). Bil je predsednik nadzornih svetov Pošte Slovenije (2011-2014), Marifarma (2008-2011), NKBM-ja (1997-2000) in Term Maribor (1997-2000) ter predsednik ekonomskega sveta vlade (1995-1996), član upravnega odbora GZS-ja (1988-1992), član sveta Narodne banke Slovenije (1986-1991) in prodekan na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti (1983-1987).