Kot je dejal, vlada dela odlično in bo tako delala tudi naprej. "V interesu Slovenije je, da imamo odličnega finančnega ministra. In ko sem moral tehtati ti dve vrednoti, sem ugotovil: minister je priznal napako, prevzel svojo moralno odgovornost in ni bilo razloga, da bi ga zato odstavil kot ministra. Se pa zavedam, da je to tehtanje, in sam sem sprejel takšno odločitev, kot sem jo," je dejal v pogovoru s Slavkom Bobovnikom, s katerim se je pogovarjal predvsem o dogajanju v povezavi s prebežniško krizo. Kot je znano, bo Avstrija jutri odločila, kakšna bo njena politika glede zmanjšanja števila prebežnikov, ki pridejo v Avstrijo.

Imate v tem trenutku kot predsednik vlade informacijo, da se to ali prihodnjo noč spreminja režim sprejemanja migrantov in beguncev na avstrijski meji?
Danes se to ne bo zgodilo, obstaja pa možnost, da se zgodi v prihodnjih dneh, in ker smo v stalnem stiku z avstrijsko oblastjo, verjamem, da bomo o tem pravočasno obveščeni, da bomo lahko sorazmerno enak ukrep sprejeli tudi sami in pravočasno o tem obvestili našo južno sosedo Hrvaško.

Če smo prav sešteli izjave avstrijskih politikov in državnikov, potem gre za to, da bodo povsem nehali sprejemati ekonomske migrante, da bodo vrata odprta samo še za begunce?
Premislek se dejansko giblje v tej smeri, zato smo mi predlagali neko drugo rešitev. Kot veste, sem jo naslovil na vse voditelje evropskih držav, da se vzpostavi učinkovit nadzor s pomočjo vseh nas na makedonsko-grško meji. Moramo si prizadevati, da uresničimo svoje zaveze v sami Grčiji, da na zunanji meji ustavimo nezakonite migracije in da skušamo uveljaviti dogovor s Turčijo. Dokler pa to ni uveljavljeno, je edina rešitev, ki nas vse skupaj reši, ta, da vse države pošljemo na makedonsko-grško mejo svoje policijske enote v pomoč Makedoncem, materialna sredstva in tudi finančno podporo, da lahko tam učinkovito vzpostavimo določen nadzor in ustavimo nezakonite migracije. Kar pomeni, da s tem obvarujemo ves Zahodni Balkan možnosti konflikta, kajti če bomo zdaj države v nekem učinku domin postavljale meje, potem ne bodo trpeli samo gospodarstvo in drugi odnosi, temveč se lahko na nekih mejah začasno ali trajno vzpostavijo tudi konfliktne situacije.

Mislim, da je v tej smeri že šel predlog Avstrije, Nemčije, pa ga je slovenska ministrica zavrnila. Pričakujete zdaj pozitiven odgovor?
Ne, tisti neformalni predlog ni bil takšen. Predlog je šel v smeri sodelovanja treh držav, mi pa predlagamo, da se na makedonski meji vzpostavi učinkovit nadzor, ker s tem ustavimo ta tok že tam, in ne bo prihajalo do težav med državami Zahodnega Balkana in tudi med nami Avstrijci in Nemci ne bo napetosti na meji.

Avstrijci pa so predlagali, da se to zgodi v Sloveniji?
Torej, ta predlog formalno ni bil predložen na ta način. Zdaj je treba opozoriiti na to, da če se zgodijo ukrepi, kot sta jih napovedali Avstrija ali Nemčija, lahko bi rekel neke vrste soloakcija, to gotovo ne prispeva k skupni rešitvi. To, da so se meje že zelo zgostile med, recimo, Švedsko in Dansko, že povzroča dnevno za okoli 35 milijonov evrov škode. Če se bo to zgodilo na naših mejah, to ne bo imelo dobrih učinkov. Zato si prizadevamo za takšno rešitev, in verjamem, da so možnosti, da bi do nje prišlo.

Koliko migrantov Avstrija dnevno vrača? Če bo zaprla vrata, jih lahko dnevno vrača več tisoč?
Zdaj jih je vračala nekaj deset ali nekaj sto. Težava nastane, če jih bo začela zavračati v velikih številkah. V Slovenijo pride zdaj, v zimskem času, še vedno na dan nekaj tisooč migrantov, in v tem primeru je za nas nesprejemljivo, da bi to samo opazovali. Mi moramo enak ukrep uvesti na meji s Hrvaško, kjer imamo tudi policiste iz drugih držav, in potem v sodelovanju, upam, da s Hrvaško, - kažejo se neki pozitivni signali, da lahko pride so izboljšanja tega sodelovanja-, se bo Hrvaška potem odzvala podobno naprej. To je ta učinek domin, ni pa to tista skupna akcija, skupen ukrep, ki bi ga lahko izvedli po našem predlogu na makedonsko-grški meji.

Kam bomo dali teh nekaj tisoč ljudi, če jih bo Avstrija zavrnila?
Za nekaj tisoč ljudi gotovo lahko še poskrbimo za določen čas, ampak več kot to pa ne moremo dovoliti, da bi se jih tu ustavilo. Isti hip, ko bomo videli, da se ta ukrep začenja izvajati, bomo morali mi isto narediti na naši južni meji. Na to se pripravljamo že dalj časa. To tudi sporočamo hrvaški strani. Danes se je naš generalni direktor policije sestal s hrvaško stranjo, razumejo, da ne gre našo avtonomno odločitev, ampak za situacijo, v katero nas bodo prisilili drugi in cela situacija. Naša vlada mora zavarovati naše interese: zavarovati varnost in premoženje naših ljudi, red in mir v državi in ne dopustiti, da bi imeli preveč migrantov, ker potem ne moremo zanje humanitarno poskrbeti in še razpršijo se lahko.

Kako bomo poskrbeli? Koliko imamo postelj?
Te zmogljivosti se spreminjajo, kajti mnogi prostori so za nekaj časa najeti, potem iščemo druge. Zagotovo je za nekaj časa prostora za nekaj tisoč migrantov. Dejstvo pa je, da ko so zmogljivosti presežene - to bom pač ugotavljali vsak dan -, jih ne bo mogoče več širiti. To moramo preprečiti ravno s tem poostrenim nadzorom, seveda pa upam, da morebiti najdemo še pravočasno rešitev na makedonsko-grški meji, ki bi preprečila dogajanje v smislu učinka domin.

Čeprav so vas nekateri na sestanku 25. oktobra prepeljali žejnega čez vodo? Niso uresničili vseh obljub.
Glejte, prepeljali žejnega čez vodo smo kvečjemu vsi drug drugega, kajti gre za iskanje skupne evropske rešitve. Slovenija si prizadeva, da bi do nje prišlo. Morate se zavedati, da je 28 članic in še države na balkanski poti, ki nekatere niso članice EU-ja. To je zelo kompleksen proces, in ravno zato predlagam tisto, kar bi lahko bilo takoj učinkovito. Mi smo sprejeli neke zaveze glede Grčije, smo tudi izboljšali sodelovanje na podlagi vrha EU-ja, ki je bil sklican na našo pobudo. Dejansko koordinacija med Slovenijo in Avstrijo poteka vzorno, tudi s Hrvaško se je sodelovanje izboljšalo, čeprav je še daleč od optimuma.

Ampak hrvaško zunanje ministrstvo danes pravi, da so se odnosi s Slovenijo bistveno poslabšali.
Ne vem, kaj s tem mislijo.

Od arbitraže do beguncev.
To je kompleksna slika. Tu gre za veliko zadev, pustimo zdaj arbitražo, ki je druga tema.

Morate vedeti, da smo imeli vedno odprto pot za dialog, večkrat v zadnjih tednih smo pozivali Hrvate, da naj se udeležujejo sestankov na ravni ministrov za notranje zadeve. Sestali so se Avstrijec, Slovenec, Srb, Makedonec, tudi Grk, Hrvatov pa večinoma ni bilo. Upam, da se bo situacija izobljšala, Hrvaška bo kmalu imela novo vlado. Sem optimist, upam, da se bomo lahko z njimi bolje dogovarjali in z njimi iskali rešitev, kot smo jo prej navedli.

Za konec še druga tema. Niti enega politika niti enega kolega nisem danes slišal reči, da je premier ravnal prav, ko je zavrnil odstop Mramorja. Ste vi slišali koga?
Vsakdo ima pravico do komentarja. Veliko ljudi je ocenilo, da je bilo to prav.

Mramor je sprejel moralno odgovornost, obžaloval je svojo napako, se opravičil zanjo, napovedal, da bo vrnil vsa sredstva in ponudil odstop. Mislim, da je s tem za čas, ko sploh še ni bil minister, pokazal, da zdaj sprejema odgovornost, da mu je jasno, da je naredil napako, da jo bo popravil. Ni pa seveda nobene take napake napravil zdaj, ko je minister. Nasprotno, je najboljši evropski minister in Slovenijo je popeljal na pot finančne stabilizacije. Mi smo zaradi tega, ker so se tako povečale bonitetne ocene v zadnjem letu, prihranili - zato ker so se nam znižale obresti -, več kot pol milijarde evrov. Na račun finančne konsolidcaije, sprejetega fiskalnega pravila, zmanjšanja trenda naraščanja javnega dolga in številnih drugih ukrepov. V interesu Slovenije je, da imamo odličnega finančnega ministra. In ko sem moral tehtati ti dve vrednoti, sem ugotovil: minister je priznal napako, prevzel svojo moralno odgovornost in ni bilo razloga, da bi ga zato odstavil kot ministra. Se pa zavedam, da je to tehtanje, in sam sem sprejel takšno odločitev, kot sem jo.

Minister je v izjavi zapisal, da je izgubil zaupanje javnosti. Ko boste naslednjič skušali zategovati pas, kako se boste vedli v tistem trenutku? Verodostojnost vlade je zelo vprašljiva. Nekdo je danes zapisal, da je finančni minister poškodovan.
Seveda je. Izgubil je zaupanje javnosti. Zakaj? Ker se v prvem trenutku ni odzval dovolj etično. Ker ni priznal celotne napake, niti se ni zavedal napake, ker je takrat, ko jo je storil, očitno ravnal v prepričanju, da ne dela napake, in ker je nakazoval, da bo denar vračal v obrokih, kar je bilo neprimerno. Po premisleku je ugotovil, da ga je polomil. In to je treba ceniti. Koliko ljudi pa v Sloveniji prizna napako? Tisti, ki so bili v prejšnjih vladah, pa so morali zaradi korupcijo odstopiti, ki so povzročili TEŠ 6, ki so pri avtocestah tlačili denar v svoje žepe. Kdo pa od teh prizna napako? Minister jo je priznal.

Opozicija vam vrača ravno z istimi besedami: češ da vztrajate pri ministru in tej vladi zato, da bi prikrili nekatere grehe nekaterih mož iz preteklosti.
Oprostite, ta je pa lovska.

Ta izjava ni zrasla na mojem zeljniku.
Razumem, da opozicija nastopa s takimi trditvami. Toda menim, da tisti, ki skušajo prikriti grehe iz preteklosti, zagotovo niso v okviru SMC-ja ali pa tistih ministrov, ki jih je ta stranka predlagala. Če gre za neke osebne napake, kot jo je storil tudi Mramor v preteklosti, je to druga stvar. Ko pa govorimo o sistemski korupciji, ko gre za milijarde, ne 40.000 ali 23.000 evrov, bi se pa jaz vprašal: mislim, da so kriteriji popolnoma jasni, kdo je bolj odgovoren za probleme v tej državi.

Toda kot pravnik in kot etičen človek veste, da se opravičiti za napako ni dovolj.

Minister je ponudil odstop.

Torej odgovornost je zdaj vaša. Niste sprejeli odstopa.
Lahko si mislite, kar želite. Ministrov odstop sem zavrnil po premisleku, ker štejem, da je prevzel moralno odgovornost na javen in transparenten način, se pokesal, kot rečemo, in je pripravljen zdaj delati naprej. Dela odlično, in prepričan sem, da tisti, ki zdaj še vedno govorijo, da bi moral odstopiti, niso iskreni. Verjetno se ne ozrejo dovolj v to situacijo, ampak želijo, da bi vlada ostala brez tega ministra. Vsak dan mi napadejo nekoga, da bi moral odstopiti. Vlada ima odlične rezultate, vprašajte tudi kje drugje, tudi zunaj Slovenije, mislim, da so te motivacije, zakaj bi želeli, da bi ta vlada odšla, drugje. Ta vlada dela dobro in bo delala še naprej.

Zakaj ste včeraj ste z nekoliko povzdignjenim glasom govorili o rušenju vlade? To je do neke mere normalno obnašanje opozicije.
Spomnim se, da sem bil pred enim letom na nekem posvetu in sem dobil kozarec vode. Po posvetu smo dobili novinarsko vprašanje, ali sem ta kozarec vode sam plačal. To delamo v Sloveniji: za kozarec vode bodo mene kot predsednika vlade skušali interpelirati, za zgrešeno naložbo v TEŠ 6, vredno milijardo 400 milijonov in zaradi katere imamo silne probleme v energetiki, pa točno vemo, katere stranke so bile na oblasti in kdo je te odločitve sprejemal na državni in lokalni ravni, pa se nihče ne vpraša, kdo je odgovoren. To je logika, ki jo moramo spremeniti. Ta vlada si prizadeva državo spraviti na višjo raven. Ne pozabite, da je bila nepravilnost Mramorja razkrita tako, da je minister Koprivnikar, ki je član SMC-ja, sprožil in vodil te postopke in dosegel, da je pravna država dosegla nek učinek.

Dobili ste poročila ministrov. Se nam obeta rekonstrukcija vlade ali boste vztrajali s to ekipo?
Poročila sem dobil, čakam še prioritetne naloge za to leto, ki jih dobim konec tedna. Že prihodnji teden, če bo le čas, bomo imeli vladni posvet, kjer bomo ocenili, ali so prioritete za naprej prave in usklajene in kako je bilo v tem letu, ki je minilo. Takrat bom lahko tudi podal premišljeno izjavo glede tega.

Danes nas je nekoliko presenetilo, da razmeroma hitro načrtujete dopust na Hrvaškem?
Verjetno mislite na potegavščino. Glejte, potegavščine so vedno dobrodošle. Mogoče je to dober znak, da sem vedno odprt za pogovore s sosednjimi državami in njihovimi voditelji, četudi so lažne, zato upam, da bo ta komunikacija s Hrvaško tekla naprej. Predvsem pa upam, da bom prihodnjič, ko bo šlo zares, na telefon dobil pravega predsednika vlade.

Se pa čudimo, da ko vas potrebujemo mi, moramo včasih zavrteti deset telefonov. Nekomu iz Hrvaške je pa uspelo hitro.
Ko me iščete novinarji, je moj PR vedno na voljo in v kabinetu so na voljo. Je pa žal tako, da imam tako veliko dela, da včasih ne morem osebno govoriti z vsakim od vas.

Rekli ste lignji in ribe na Hrvaškem, potem pa povabite gospoda sem na piščanca.
Torej, povabil se je sam. Kot veste, bi bil pri lignjih težko uspešen, tudi pri piščancu. Če bo prišel v Slovenijo - pravemu predsedniku -, bomo ponudili, kar si bo zaželel.

Načrtujete hitro ta obisk?
Zelo pomembno je, da že v prihodnjih dneh vzpostavimo stik s prihodnjo hrvaško oblastjo, gre za urgentno vprašanje glede migrantov, mislim, da ga moramo reševati v sodelovanju.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.