DZ je je po vetu državnega sveta znova potrdil novelo zakona o varstvu okolja. Največ prahu je dvignilo določilo, da veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja ne bo več omejena na 10 let ter da bo lahko okoljsko ministrstvo dopustilo višje izpuste, kot jih omogočajo najboljše dostopne tehnologije.
DZ je prav tako potrdil novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, s katero se v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv. Poglavitne rešitve novele zakona posegajo na področje delovanja centralno klirinško-depotnih družb, pogojev za ustanovitev male borznoposredniške družbe ali odprava nedoslednosti glede stečaja borznoposredniških družb. Poslanci so pozdravili tudi možnost višjih glob, ki jih bo lahko po novem izrekel ATVP kršiteljem zakona. Za pravne osebe lahko globa sega do 10 milijonov evrov oz. pet odstotkov letnega prometa oz. dvakratnika zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, za borznoposredniško družbo pa do deset odstotkov skupnega letnega prometa oz. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo.
Sprejeta je bila tudi novela zakona o Slovenskih železnicah. Ta omogoča vstop strateškega partnerja v družbo SŽ Tovorni promet, ki ga železnice potrebujejo za načrtovano širitev na tuje trge. Slovenske železnice se o strateškem partnerstvu na tovornem prometu pogovarjajo z avstrijskimi železnicami.
Zakon o davčnem potrjevanju računov se v Sloveniji uporablja od 2. januarja, NSi pa je predlagal, naj se iz sistema davčnih blagajn izvzamejo prostovoljna gasilska društva in manjši davčni zavezanci z do 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa. Ti naj bi po njihovem predlogu svoje gotovinsko poslovanje še naprej vodili prek virtualnih davčnih blagajn ali vezane knjige računov.
"Po tem predlogu bi ti zavezanci svoje gotovinsko poslovanje še naprej vodili na enak način kot pred uvedbo davčnih blagajn, torej prek t. i. virtualnih davčnih blagajn ali pa prek vezane knjige računov," je v imenu predlagateljev v predstavitvi povedal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Po zavrnitvi pa je ocenil, da bo "gasilskih veselic manj, gasilci bodo imeli manj prihodkov in bodo zato tudi slabše opremljeni".
V NSi-ju so predlagali tudi spremembo določb, ki urejajo kaznovanje kupcev, če pri plačilu blaga oz. storitve ne vzamejo računa.
Najprej analiza sistema
Predlogu NSi-ja so nasprotovali poslanci tako koalicije kot večjega dela opozicije, ki so se strinjali z argumentom vlade, da je treba počakati na celovito analizo učinkov in ovrednotenje sistema v letu 2017.
Mateja Vraničar, državna sekretarga finančnega ministrstva, je poudarila tudi, da so zavezanci z letnim obdavčljivim prometom do 50.000 evrov ravno tisti, ki praviloma pogosteje sprejemajo gotovino in torej glavni naslovniki obveznosti davčnega potrjevanja računov.
"Uvedba tako široke izjeme, kot je predlagana, bi pomenila, da se razvodeni celoten sistem zakona in se pravzaprav vrnemo na izhodiščno točko," je med razpravo ugotovil Jan Škoberne (SD). Tudi Alenka Bratušek (NP) je ugotovila, da bi se z obravnavano novelo zakona ukinilo davčne blagajne pri več kot polovici zavezancev, to pa ni sprejemljivo.
Poslancem ZL-ja se je predlog NSi-ja sicer zdel simpatičen, a so se glasovanja vzdržali. "Z odpravo davčnih blagajn za zavezance z do 50.000 evrov letnega obdavčljivega prometa bi se namreč razvrednotili ukrepi proti sivi ekonomiji," je dejal Luka Mesec.
SDS za spremembe
Opozicijske kolege so le v SDS-u. Številni zavezanci svojo dejavnost že selijo v tujino, so preprosto prenehali poslovati z gotovino, ali pa bodo po izreku prehodnega obdobja, v katerem je še mogoča uporaba vezane knjige računov, dejavnost opustili, je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS).
V stranki so šli še korak dlje in predlagali, naj se davčne blagajne povsem ukine, ker so po njihovem mnenju škodljive in brez finančnega učinka. Navajajo, da je manj pobranega DDV-ja kot lani. Njihov predlog novele zakona bo DZ obravnaval na eni izmed prihodnjih sej.
Poenostavitve in izjeme niso izključene
Ni pa izključeno, da nekaterih poenostavitev ne bodo nekateri poslanci podprli pozneje. DeSUS zato, ker blagajnam nasprotujejo upokojenska društva, saj je sistem za njihov obseg poslovanja nesorazmerno drag. Ministra za kmetijstvo in za finance pa že proučujeta, kako s širitvijo osnovne kmetijske dejavnosti zadostiti zahtevam kmetov, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.
Tudi novelo o zdravstvenem varstvu čaka podobna usoda
DZ je obravnaval tudi NSi-jev predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je poudaril, da predlog na pravičen način ureja regresne zahtevke, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru poškodbe delavca pri delu ali poklicne bolezni uveljavlja od delodajalcev. Njihov predlog predvideva, da regresni zahtevek plača delodajalec le, če se je zaradi velike malomarnosti delodajalca ali namernega dejanja zgodila poškodba, poklicna bolezen ali smrt delavca.
Po prepričanju NSi-ja je sedanja zakonodaja nepravična predvsem do malih in srednje velikih podjetij, izpostavil je samostojne podjetnike, ki v primeru škodnega dogodka lahko odgovarjajo celo s svojim osebnim premoženjem. Prav tako delodajalci ne morejo tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, ker te teh storitev ne ponujajo, je še opozoril.
Vlada predloga NSi-ja ne podpira, je pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, saj pripravljajo svojo različico zakonskega predloga, ki naj bi to področje primerneje uredil. Poleg tega NSi-jev predlog po njenih besedah temeljno posega v odškodninsko pravo ter bistveno znižuje odgovornost delodajalca in standarde varnosti pri delu. Tako ni pričakovati, da bo predlog novele zakona sprejet.
DZ je je po vetu državnega sveta znova potrdil novelo zakona o varstvu okolja. Največ prahu je dvignilo določilo, da veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja ne bo več omejena na 10 let ter da bo lahko okoljsko ministrstvo dopustilo višje izpuste, kot jih omogočajo najboljše dostopne tehnologije.
DZ je prav tako potrdil novelo zakona o trgu finančnih instrumentov, s katero se v slovensko zakonodajo prenaša več evropskih direktiv. Poglavitne rešitve novele zakona posegajo na področje delovanja centralno klirinško-depotnih družb, pogojev za ustanovitev male borznoposredniške družbe ali odprava nedoslednosti glede stečaja borznoposredniških družb. Poslanci so pozdravili tudi možnost višjih glob, ki jih bo lahko po novem izrekel ATVP kršiteljem zakona. Za pravne osebe lahko globa sega do 10 milijonov evrov oz. pet odstotkov letnega prometa oz. dvakratnika zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, za borznoposredniško družbo pa do deset odstotkov skupnega letnega prometa oz. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo.
Sprejeta je bila tudi novela zakona o Slovenskih železnicah. Ta omogoča vstop strateškega partnerja v družbo SŽ Tovorni promet, ki ga železnice potrebujejo za načrtovano širitev na tuje trge. Slovenske železnice se o strateškem partnerstvu na tovornem prometu pogovarjajo z avstrijskimi železnicami.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje