Če je Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Ljubljana za MMC dejal, da se mu protekcionizem zdi povsem naravna stvar, je Rado Pezdir z Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije za našo spletno stran predstavil povsem nasprotno mnenje: "Protekcionizem je nesmiselna politika, posebno če se domače gospodarstvo ohlaja in se domače povpraševanje znižuje. Tak ukrep bi pomenil, da podjetja sama sebi održejo možnost prodaje dobrin in storitev na tujih trgih."

Slovenija se ne more (in ne sme) vesti protekcionistično
Pri tem se zastavlja vprašanje, kako je s protekcionizmom v Sloveniji. Mencinger, kot smo že omenili, meni, da je za države dobro, če dajejo prednost svojim izdelkom. Slovenija pa po njegovih besedah tega ne more početi, ker ima premajhno gospodarstvo. "Mi banan in podobnih stvari ne gojimo, prav tako pa smo udeleženi v svetovni trgovini, zato se gremo težko protekcionizem," je dodal v pogovoru za MMC.

Vsaj tu sta si bila ekonomista približno enotna. Tudi Pezdir je namreč dejal, da se Slovenija ne more obnašati protekcionistično. Hkrati je izrazil prepričanje, da takšno gospodarsko vedenje za Slovenijo niti slučajno ne bi bilo dobro. "Prvič, nemogoče je potrošnikove preference preusmeriti na izdelke, ki mu niso všeč in jih noče uporabljati. Drugič, racionalna odločitev vsakega posameznika bo, da se bo na temelju lastnih želja odločil za izdelek, ki ima ustrezno ceno glede na kakovost, kar pomeni, da njegova odločitev nekako ne bo povezana z nacionalnim ključem. Tretjič, nimamo domačih substitutov (ali pa vsaj ne enakovrednih) za vse tuje izdelke na domačem trgu. In navsezadnje, zakaj bi potrošniki plačevali drage domače dobrine in storitve in s tem podpirali lokalne monopole in interesne skupine?"

Pezdir: Protekcionizem bi moral biti zgolj slaba šala
Na MMC-jevo vprašanje, kako potem komentira očitke o protekcionističnem vedenju Francije in Italije pri avtomobilski industriji, očitke pozivom Hrvaške in ZDA državljanom, naj kupujejo nacionalno robo, je Pezdir odgovoril, da je takšna praksa vedno bila in bo realnost ekonomske politike v več državah. "Takšna praksa je vedno bila in bo realnost ekonomske politike v precej državah. Gre predvsem za zaščito lokalnih monopolov na račun posameznikov."

Pezdir je prepričan, da bi protekcionistično vedenje držav članic Unije vplivalo na inflacijske pritiske, saj bi to za zaprta gospodarstva ob odsotnosti tuje konkurence pomenilo večjo možnost privijanja cen. "Najbolj dramatična posledica protekcionizma v svetovni zgodovini je bil gospodarski prolog k drugi svetovni vojni. Protekcionizem je ideja, ki bi v vsaki normalni družbi morala biti zgolj slaba šala," je sklenil ekonomist.

Mencinger: Evropa naredila napako s selitvijo na Kitajsko
Mencinger po pričakovanjih tega mnenja ne deli. Za EU napoveduje, da bo vstopil v čas deglobalizacije ali lokalizacije. Pri tem opominja, da je Unija že davno naredila veliko napako, ko je iz "čistega pohlepa" selila proizvodnjo na KItajsko.

"Takrat bi morale države od multinacionalk zahtevati, da se na Kitajskem uveljavijo socialne norme, ne ravno na ravni Švedske, ampak vsaj temeljne, ki bi vzpostavile pokojninsko in zdravstveno zavarovanje /.../," je zatrdil. "Ker smo bili zadovoljni z nizkocenovnimi kitajskimi izdelki, tega enostavno ni nihče delal, multiunacionalkam je šlo samo za dobiček, s tem pa je Evropa zamudila možnost /.../, da bi tudi v drugem delu sveta ustvarjala neko socialno družbo." 20-odstotna rast tam namreč po njegovih besedah ni normalna in se bo prej ali slej ustavila.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si