predvsem majhnih podjetij, ki težko pridobijo denar. Prva projekta Borza terjatev in čokoladni bomboni.

Namen te avstrijske platforme, ki združuje 5.200 investitorjev in je do zdaj s 44 podprtimi projekti zbrala 8,57 milijona evrov naložbenega kapitala, je širitev, da bi postala vstopna točka za celoten Balkan.
Na slovenski trg vstopa predvsem iskanje novega potenciala. "Če samo pogledamo gospodarstvo - vsa slovenska podjetja, ki ne dobijo financiranja v Sloveniji, odhajajo v tujino oziroma se prijavljajo na različne razpise, tukaj pa imajo možnost, da si z lastno kampanjo omogočijo določena finančna sredstva," pojasni Rok Starič iz Conda Slovenije, ki poudarja, da lahko posamezniki z najnižjim vložkom stotih evrov investirajo hitro rastoča podjetja iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Švice in Slovaške in so nagrajeni z njihovo rastjo.

V čem se razlikuje od Kickstarterja?
Od platforme za množično financiranje zagonskih sredstev, kot sta Kickstarter in Indiegogo, se razlikuje predvsem v tem, da je to investicijska platforma. Namesto končnega izdelka dobi investitor odstotke od uspešnosti projekta. "Razlika je končni izkupiček. Pri nas so to finančna sredstva, pri množičnem financiranju, kjer govorim o nagradnem in donacijskem sistemu, pa predvsem nagrade oziroma moralno zadoščenje. Če torej nekdo investira 100 evrov v podjetje in če podjetje zraste za petkratnik, lahko dobi petkratnik vrednosti," razlaga Rok Starič iz Conde Slovenija.

Poenostavljeno to pomeni, da lahko postane investitor vsakdo, ki je pripravljen vložiti sto evrov (neke vrste mikro poslovni angel) nin ne le (premožni) angelski investitorji. Investicije se gibljejo od 100 do 5.000 evrov, pri čemer investitor prejme vsakoletne 4,5-odstotne obresti, po zaključku pogodbenega razmerja pa vračilo investicije in bonus od uspešne rasti podjetja. "S tem se oblikujejo novi manjši vlagatelji, ki jih ne zanima le dobiček, temveč tudi kakovost, uporabniška izkušnja, blagovna znamka podjetja in družbena odgovornost," poudarjajo v Condi.

Če podjetju ne uspe doseči cilja, se denar vrne investitorjem. Tudi sicer pa lahko
investitor po dveh tednih od zaključka kampanje od projekta odstopi. V Condi poudarjajo, da je uspešnost njihovih projektov 85-odstotna. V nasprotju s Kickstarterjem, kjer lahko sodeluje vsak posameznik, morajo na platformi sodelovati podjetja oziroma družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Kampanja projekta trajala od 30 do 60 dni. Tako kot na Kickstarterju se tudi pri Condi določi denarni cilj (v Sloveniji ni zakonske določitve, kako viskoka je ta meja, je pa recimo v Avstriji zakonsko omejena zgornja meja na milijon in pol evrov, v Nemčiji pa na dva in pol milijona evrov).

Prva slovenska projekta: Borza terjatev in Sweet speed
Prva dva projekta na slovenski platformi investiranja sta Borza terjatev, spletna stran za trgovanje s terjatvami, ki je imela letos več kot dva milijona prometa s terjatvami, in Sweet speed, podjetje iz Koroške, ki izdeluje "pralineje s skrivnostno formulo za poživitev in dvig energije".

Spodbuda manjših podjetij
"Na spletu si ogledaš projekt in če ti je všeč in želiš vanj investirati, slediš postopku. Ustvariš
si investicijski profil, s svojimi podatki," pojasni Rok Starič. To pomeni, da s projektom
dejansko podpišeš pogodbo za obdobje od pet do deset let. "V tem procesu mi dobivamo
četrtletna poročila, ki jih investitor pregleda, da vidi stanje podjetja in oceni, ali se cilji
uresničujejo."

Na vprašanje, ali obstaja zadržek, da bi se manjša podjetja ali posamezniki, ki so vajeni
sodelovanja na platformah za množično financiranje, ustrašili sodelovanja na platformi za
množično investiranje, pa Starič odgovarja, da do njih največkrat pridejo ravno manjša
podjetja, ki se težje financirajo. "Lahko je mlado podjetje, ki ima dobro razvit proizvod, a
morajo imeti neko bazo." Pomembno je, da je projekt namenjen inovativnim podjetjem z inovativnimi proizvodi. "To so lahko mlada zagonska podjetja, srednja in mala podjetja, pa tudi velike korporacije, ki imajo določen proizvod in potrebujejo dodatno financiranje."

Posebnost pri projektu je tudi ta, da pri vsakem podjetju, preden je uvrščeno na platformo, preverijo, ali ima zdrave finančne kazalnike. Odvetnik Branko Čevriz pojasni, da preverijo, ali podjetje ni morebiti "fiktivno oziroma pred stečajem". "Pregledajo, da ta denar ne bo uporabljen za plačilo dolgov, ker bi bilo to podjetje recimo zadolženo, ampak da bo vložena sredstva porabil namensko za investicije in razvoj."