Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil sicer zgrajen in odprt za promet na začetku junija 1991. Foto: BoBo
Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil sicer zgrajen in odprt za promet na začetku junija 1991. Foto: BoBo

Dars je s Cengizom pogodbo za gradnjo druge cevi sklenil konec januarja, prejšnji teden pa so Turki dostavili tudi zahtevano bančno garancijo za predvideno 62-mesečno obdobje graditve druge cevi predora in desetletno obdobje garancijskih obveznosti. Pogodbena vrednost sicer znaša 98,5 milijona evrov brez DDV-ja oz. dobrih 120 milijonov evrov z davkom.

Skupna dolžina druge, vzhodne predorske cevi bo znašala slabih osem kilometrov, od tega je slovenska stran do meje z Avstrijo dolga 3,5 kilometra. Avstrijci, ki so na svoji polovici začeli delati septembra 2018, so za zdaj izkopali dobra dva kilometra predora. Strani naj bi po prvotnih načrtih mejo prebili leta 2022.

Predvideni rok je leto 2025

V prvi gradbeni fazi bo Cengiz izvedel vsa potrebna gradbena dela v predoru, v naslednji fazi bo na vrsto prišla elektro-strojna oprema predora, za kar bo izveden postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev.

Poleg samega predora bodo na slovenski strani v dolžini 620 metrov dogradili še razširitev avtoceste v štiripasovnico, in sicer med območjem od predorske cevi do cestninske postaje Hrušica.

Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev je načrtovana še predvidoma dvoletna sanacija obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del.

Predsednik Cengiza Utku Gök je na decembrski novinarski konferenci v Ljubljani sicer dejal, da bo skušalo podjetje dohiteti Avstrijce in dela končati leto pred predvidenim rokom, torej pred letom 2025.