Indeksi v New Yorku so šli včeraj navzdol: S & P 500 za 0,76 odstotka, Dow Jones za 0,94 odstotka in Nasdaq za 1,12 odstotka. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je ostala pri 1,73 odstotka. Foto: Reuters
Indeksi v New Yorku so šli včeraj navzdol: S & P 500 za 0,76 odstotka, Dow Jones za 0,94 odstotka in Nasdaq za 1,12 odstotka. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je ostala pri 1,73 odstotka. Foto: Reuters

Dow Jones je torkovo trgovanje (ta teden, dokler tudi Evropa urne kazalce ne prestavi na poletni čas, lahko dogajanje spremljamo med 14.30 in 21.00) končal pri 32.423 točkah, kar pomeni skoraj enoodstotni zdrs. Največ so izgubile delnice industrijskih podjetij (Caterpillar: –3,4 odstotka), pa tudi delnice letalskih prevoznikov (American Airlines: –6 odstotkov) in ladijskih družb, ki ponujajo križarjenja (Carnival: –7 odstotkov). Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell in finančna ministrica Janet Yellen sta na prvem od dveh kongresnih zaslišanj izrazila optimistična pričakovanja glede okrevanja po epidemiji. Oba sta se tudi strinjala, da so vrednotenja vsaj na nekaterih segmentih finančnih trgov visoka, vendar še ni razlogov za alarm.

Zaradi grožnje, da bodo farmacevtski družbi AstraZeneca cepivo proti covidu prepovedali izvažati v Veliko Britanijo, je britanski funt včeraj zdrsnil na 1,3750 dolarja, kar je najmanj v zadnjih šestih tednih. Vse bolj se pogreza vrednost turške lire. Potem ko je predsednik Erdogan odstavil predsednika centralne banke Nacija Agbala, je bilo treba za dolar včeraj plačati že skoraj osem lir (7,9463). Foto: Reuters
Zaradi grožnje, da bodo farmacevtski družbi AstraZeneca cepivo proti covidu prepovedali izvažati v Veliko Britanijo, je britanski funt včeraj zdrsnil na 1,3750 dolarja, kar je najmanj v zadnjih šestih tednih. Vse bolj se pogreza vrednost turške lire. Potem ko je predsednik Erdogan odstavil predsednika centralne banke Nacija Agbala, je bilo treba za dolar včeraj plačati že skoraj osem lir (7,9463). Foto: Reuters

Prvo leto bika: +80 odstotkov
Včeraj je minilo eno leto, odkar se je v New Yorku uradno začel bikovski trend. Tako kot je Wall Street zaradi epidemije rekordno hitro zdrsnil v medvedje območje (indeks S & P 500 je v 22 dneh strmoglavil za 30 odstotkov), tako se je tudi bliskovito pobral in od 23. marca do danes je S & P poskočil za približno 80 odstotkov. Še nikoli do zdaj se noben bikovski trend ni začel s takšno rastjo v prvem letu. Še več, dobrih 90 odstotkov, je v tem enoletnem obdobju pridobil tehnološki Nasdaq. Da bi bilo tudi naslednje leto bikovskega trenda tako donosno, je težko pričakovati, saj so vse dobre novice že vgrajene v cene delnic. V anketi CNBC-ja med ključnimi strategi je bila njihova povprečna napoved o vrednosti indeksa S & P konec letošnjega leta 4099 točk, kar je le pet odstotkov nad včerajšnjo vrednostjo tega newyorškega delniškega barometra.

Svetovna rast bo zaradi Bidnovega svežnja višja za odstotno točko
Ključni dejavnik, ki delnice drži na rekordnih višavah, je politika centralnih bank in vladni spodbujevalni ukrepi. Joe Biden je ta mesec podpisal 1,9 bilijona dolarjev vreden sveženj pomoči, ki med drugim skoraj vsakemu Američanu prinaša tudi ček za 1400 dolarjev. To bo pozitivno vplivalo na ves svet. Pri OECD-ju predvidevajo, da bo svetovna gospodarska rast letos zaradi tega višja za eno odstotno točko. Podobno optimističen je glavni ekonomist ECB-ja Philip Lane: "Učinek tega svežnja je bil seveda najprej opazen na finančnih trgih, a sčasoma, ko bo ta denar porabljen, bo to pomemben motor za svetovno gospodarstvo." Seveda bo imela od tega veliko tudi Evropa, potem ko je v EU-ju izvoz lani nazadoval za več kot 11 odstotkov, BDP pa nazadoval za skoraj sedem odstotkov. Ne pozabimo, da se je julija tudi Evropska unija dogovorila o skupnem svežnju, vrednem 750 milijard evrov, a mora ta denar še priti do posameznih držav.

Kriptovalute, torek ob 21.00

tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin–0,20 %55.299
eter–3,61 %1.715
binance coin+2,05 %258
cardano–8,12 %1,13
polkadot+1,95 %35,30
XRP+21,1 %

0,554

Nafta brent že 10 dolarjev nižje kot na začetku meseca
Včeraj se je drugič v štirih trgovalnih dneh konkretneje navzdol premaknil naftni trg. Podobno kot v četrtek se je cena brenta z dobavo v maju znižala za več kot šest odstotkov, a se še obdržala nad 60 dolarji. Skrbijo epidemične razmere v Evropi. Nemške oblasti so delno zaprtje javnega življenja podaljšale do 18. aprila, dodatno pa bodo ukrepi zaostreni med velikonočnimi prazniki. Letos je sicer nafta poskočila za več kot 30 odstotkov, brent pa je nedavno presegel 70 dolarjev, potem ko so članice na začetku meseca sprejele dogovor, da do aprila ne bo sprememb v načrpani količini nafte, Savdska Arabija pa se je prostovoljno odločila, da bo do konca aprila ohranila za milijon sodov manjšo proizvodnjo. Na rast cen nafte po novem letu je seveda pozitivno vplival tudi orjaški stimulus, ki so ga sprejeli v ZDA.

Bitcoin je bil 13. marca vreden skoraj 62 tisoč dolarjev, včeraj zvečer pa je bila cena 12 odstotkov nižje. Foto: Reuters
Bitcoin je bil 13. marca vreden skoraj 62 tisoč dolarjev, včeraj zvečer pa je bila cena 12 odstotkov nižje. Foto: Reuters

Do 300 tisoč, nato pa za nekaj let konec veselja?
Pri bitcoinu je zadnje dni zmanjkalo moči za nove rekorde, tako da je cena dobrih deset odstotkov pod rekordom. Ker v ta vznemirljivi segment finančnega trga priteka vse več svežega denarja, se mnogi radi igrajo z napovedmi, kako visoko bo še šlo. Kriptopodjetnik Bobby Lee napoveduje, da bo do poletja padla meja 100 tisoč dolarjev, vrh tega bikovskega trenda pa bo po njegovem mnenju pri 300 tisoč dolarjih (morda še letos), ko naj bi sledil pok balona in nato najverjetneje večletni negativni trend, v katerem bi se lahko BTC kar za 90 odstotkov odmaknil od vrha. V ponedeljek je o kriptovalutah razmišljal tudi predsednik Feda Jerome Powell. Povedal je, da se Fedu ne mudi z uvedbo kakšne konkurenčne digitalne valute, o sami naravi kriptovalut pa ni povedal nič pretresljivega: "So zelo volatilne in zato ne ravno primeren hranilec vrednosti, poleg tega nimajo nobenega kritja. Gre za špekulativno naložbo, ki je v bistvu bolj substitut za zlato kot za dolar."

Erdogan zamajal vrednost turške lire
V Turčiji je spet napeto. Predsednik Erdogan je konec tedna odstavil guvernerja centralne banke Nacija Agbala, ker je obrestno mero v želji, da ustavi inflacijo (februarja je bila 15,6-odstotna) zvišal za dve odstotni točki, na 19 odstotkov. Erdoganovo posredovanje je obudilo strahove, da se Turčija spet vrača k politiki, ki je dovoljevala visoko razvrednotenje domače valute in podivjano inflacijo. Prav Naci Agbal je lani prinesel umiritev razmer, zato je njegovo slovo sprožilo val reakcij: domači delniški trg je teden začel s skoraj desetodstotnim padcem, dolar je v primerjavi s turško liro poskočil za več kot desetino, zahtevana donosnost na turške desetletne obveznice pa je presegla 16 odstotkov, kar je največ po letu 2019. Mimogrede, novi guverner je postal Sahap Kavcioglu, nekdanji član Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj. Gre za že četrtega guvernerja v zadnjih dveh letih.