Medresorska delovna skupina za blažitev energetske in prehranske draginje je obravnavala pripravo ukrepov. Po seji izjav niso dajali, je pa nekaj neuradnih informacij za TV Slovenija zbral Matej Luzar. Neuradno so se dogovorili o prvem svežnju ukrepov. Vlada jih bo potrjevala že na seji v sredo, nanašali pa se bodo na cene pogonskih goriv. Ali bo šlo za regulacijo, se še ni izvedelo.

Viri TV Slovenija pravijo, da bi lahko šlo tudi za več manjših ukrepov in da v tem primeru med njimi ne bo nobenega tako obsežnega, kot je, denimo, regulacija drobnoprodajnih cen bencina in dizelskega goriva. Te bodo po trenutni uredbi sicer regulirane do 10. avgusta. Vlada si najprej – še pred morebitno uvedbo cenovne regulacije – želi dogovora, s katerim bi se podjetja odpovedala delu dobičkov, zato da bi bile podražitve gospodinjstvom nižje. Sicer pa bo vse ukrepe v sredo po seji vlade na novinarski konferenci predstavil premier Robert Golob.

Delovna skupina se bo sestajala vsak teden, zato je zelo verjetno, da bo naslednji sveženj ukrepov predstavila že prihodnji teden. Seveda pa ni nujno, da bodo ukrepe sprejeli na vsaki seji. Kot je napovedal premier, bodo ukrepom na področju naftnih derivatov sledili ukrepi glede cen elektrike, nato hrane, na koncu pa bo na vrsti še plin. V ozadju medtem nastaja tudi vladni strateški svet za prehransko in energetsko blaginjo, a ni znano, v kateri fazi je.

Kaj pričakujejo potrošniki in podjetniki

Ukrepanje vlade pri blaženju energetske draginje pričakujejo tudi potrošniki, zato za zdaj ni opaziti stiskanja zasebne porabe. Kot je v intervjuju za časopis Finance ocenil glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, bo višja inflacija trajala vsaj še eno leto, zato vladi svetuje, naj bo pri blažilcih zmerna, ukrepe pa usmerja k skupinam, ki bodo najbolj prizadete. Preudarnost svetuje zato, ker ni znano, kako dolgo bo trajala tako imenovana vojna s cenami energentov, je poročal Radio Slovenija.

Sorodna novica Kumer: Ukrepi za blažitev draginje morda znani že v nekaj dneh

Kljub dragim energentom to ne bo vplivalo na poletni optimizem, zasuk se lahko zgodi pozimi, pravi Ivanc: "Zima bo verjetno tisti večji izziv, če bi imeli težave pri dobavah zemeljskega plina."

Redukcija plina za industrijo ni povsem izključena, tudi na to se je treba pripraviti. 80 odstotkov plina namreč porabi industrija.

"Če bi prišlo do prekinitve dobav, smo zaščiteni potrošniki, gospodinjstva in javni porabniki, kot so šole, vrtci in javne ustanove. V tem primeru bi se morala industrija soočiti z redukcijami," je pojasnil.

Tehnološko bi se nekatera podjetja lahko prilagodila, druga pa ne. Vsekakor pa je treba pripraviti načrte tudi za to skrajno možnost. In kako naj vlada blaži posledice dragih energentov in hrane?

"Priporočil bi ukrepe, ki so zmernejši, ki so nekako ciljno usmerjeni, ki blažijo predvsem vplive energetske draginje na dohodkovno šibkejši del prebivalstva," pravi Ivanc. Zmernost zato, ker ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini.

"Invazija v Ukrajini se lahko stopnjuje v energetsko vojno. To dejansko pomeni, da se bodo države spoprijemale še z večjimi potrebami po blažitvi teh razmer," še pojasnjuje.

Letos lahko pričakujemo okoli 4-odstotno gospodarsko rast, podjetja še vedno močno zaposlujejo, z visoko inflacijo pa se bomo spopadali tudi prihodnje leto, je še poročal Radio Slovenija.

Mervar: Cene bodo blazno poskočile

Napovedi za cene električne energije v prihodnje niso obetavne ne za gospodarstvo ne za gospodinjstva, je poročal Radio Slovenija.

Sorodna novica Zaradi suhe zime hidroelektrarne proizvedle občutno manj elektrike

Že v prvih petih mesecih letos je bila proizvodnja elektrike na zgodovinsko najnižji ravni. 95 odstotkov vseh ur smo bili odvisni od uvoza električne energije. Struge slovenskih rek so suhe, zato tudi rekordni uvoz. Cene elektrike so zaradi vojne v Ukrajini prenapihnjene, a tudi z morebitno umiritvijo razmer bodo te še vedno višje, napoveduje prvi mož Elesa Aleksander Mervar. "Cene bodo v prehodnem obdobju šle blazno gor. Od dva- do trikrat."

Izjavo je podrobneje pojasnil kasneje za TV Slovenija. "Moj namen ni kogar koli plašiti. Ampak enostavna matematika, struktura položnice, ki jo imamo, pregled bodočih borznih cen, kaže, da bo podražitev najmanj dva do trikrat. To so dejstva. Za to so dokazi. Kaj bo pa v resnici, kako bo vlada z ukrepi to ublažila, bomo pa videli. Sigurno pa mislim, da bo to, kar sem napovedal, v praksi nižje, za koliko, pa je odvisno od vladnih ukrepov."

Šaleška dolina rada ob teh vprašanjih prestrukturiranja opozori na možne redukcije električne energije. Mervar se s tem ne strinja. Opozarja, da o redukcijah odloča in jih koordinira ravno firma, katere direktor je. Sicer imajo pripravljene vse scenarije, a za zdaj ni nobenih indicev, da bi do redukcij lahko prišlo.

Zapiramo Teš. V jedrski elektrarni ostaja več odprtih vprašanj. Prav tako je s sončno in vetrno energijo. Cene pa bodo zaradi vsesplošnega povpraševanja še rasle, razmišlja Mervar. "Katero koli tehnologijo pogledamo v Sloveniji, vedno najdeš enega, ki je proti. Zaradi tega stopicamo na mestu. Dlje kot bomo stopicali na mestu, globlja bo luknja in težje bo iz nje splezati. Pa morem reči, da smo že kar čez gleženj."

"Celotna slovenska znanost bo vsekakor sodelovala pri prestrukturiranju regije in bo dejansko s svojim znanjem podala primerne tehnologije, ki bi tako ali drugače nadomestile že obstoječe tehnologije," je v razpravi o prestrukturiranju Velenja po zaprtju Teša dejal dekan fakultete za energetiko Sebastijan Seme. Znanost med alternativami še vedno omenja vodikove tehnologije in plin.

Kako prestrukturirati Šaleško dolino?

Z razprave o prestrukturiranju Šaleške doline je daljše poročala Slovenska tiskovna agencija.

Velenjski župan Peter Dermol je dejal, da je dogodek pokazal, pred kakšnimi izzivi je slovenska energetika. Glede daljinskega ogrevanja je pojasnil, da je občina pripravila osnutek akcijskega načrta, ki ga bodo predstavili na seji mestnega sveta konec tega meseca. Pri pripravi načrta so prisluhnili tudi dobrim praksam iz Evrope.

V naslednjih desetih letih Dermol pričakuje, da bodo v Šaleški dolini ustvarili 5000 novih delovnih mest, zato pa velenjska občina že vabi različne investitorje. Prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru Miralem Hadžiselimović je pripomnil, da je treba pri prestrukturiranju regije ustvariti nove zgodbe in visokotehnološka delovna mesta, ki bodo mladim prinesla perspektivo.

Sorodna novica Napoved zaprtja Teša razburila velenjske rudarje, občino, sindikate

Mervar je v izjavi za medije ocenil, da je Teš še vedno zelo pomemben pri oskrbi države z elektriko. Slovenija je ob obratovanju elektrarne pri oskrbi 10-odstotno odvisna od uvoza, brez Teša pa se ta odstotek giblje okoli 40 odstotkov. Po njegovem mnenju je sicer za zdaj oskrba z električno energijo v Sloveniji stabilna. Opozoril je še, da Slovenija zaostaja na področju obnovljivih virov energije, saj pri gradnji sončnih in vetrnih elektrarn stopica na mestu.

Udeleženci konference so ocenili, da je Šaleška dolina pred velikimi izzivi in spremembami, ki bodo posledica izstopa iz premoga in prizadevanja za podnebne nevtralnosti. Težnja po izboljšanju energetskih naprav, vpliv okoljskih dejavnikov in razvoj novih tehnologij za izkoriščanje trajnostnih virov prispevajo k intenzivnemu razvoju energetike v zadnjem desetletju.

Naša etična odgovornost je, da si nenehno prizadevamo za zmanjšanje ogljičnega odtisa, so poudarili udeleženci konference, na kateri je bilo predstavljenih 53 prispevkov iz šest držav, in to z različnih področij energetike in varovanja okolja. Namen konference je bil spodbuditi komunikacijo med strokovnjaki in raziskovalci, omogočiti razpravo in izmenjavo različnih pogledov na prihodnost, še poroča STA.