"Z zaskrbljenostjo spremljamo sprejetje strategije zaprtja Premogovnika Velenje. Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva leta 2054 je zdaj letnica postavljena na 2033 z možnostjo zamika," so v sporočilu za javnost zapisali v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Pri tem so poudarili, da gre za politično odločitev, iz katere so bili v celoti izključeni, hkrati menijo Slovenija z zakonom, ki bo pravna podlaga za zaprtje premogovnika, zamuja že najmanj pet let.

Po mnenju sindikata SDRES lepe, a prazne besede vodstva Premogovnika Velenje o izkoriščanju znanj in novih možnostih skozi investicije s pomočjo evropskih sredstev ne nudijo optimizma. "Prav neverjetno je, da ob vseh napovedanih investicijah, izkoriščanju znanj in napovedih o delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo v zadnjem letu nismo slišali niti za en projekt, v katerega bi se knapi lahko prezaposlili in ustvarjali dodano vrednost s svojimi znanji."

Za župana občine Velenje je strategija izstopa iz premoga nerealna

Letnica 2033 za izstop iz premoga je tudi po mnenju velenjskega župana Petra Dermola nerealna, zato strategije, ki jo je v četrtek potrdila vlada, ne podpira. Za pravičen izstop iz premoga je potreben velikopoteznejši načrt za delovna mesta, je dejal v izjavi za medije.

Dermola skrbi število delovnih mest, ki so opredeljena v strategiji. Iz nje namreč izhaja, da bo do leta 2050 ustvarjenih 5000 delovnih mest, po Dermolovih besedah pa je treba te zagotoviti še pred zaprtjem rudnika leta 2033.

Skrb vzbujajoče je po njegovih besedah tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celotni proces ter ščitil interese premogovnih regij.

Velenjska občina je sicer prejšnji teden od države prejela nabor projektov, ki pa, kot je pojasnil župan, niso skladni s tistimi, ki jih je opredelil pripravljavec strategije, podjetje Deloitte. Projekti lokalne skupnosti, ki so bili v času priprave strategije zelo visoko ocenjeni, v gradivo sploh niso vključeni. Gre za projekte, kot so industrijsko-tehnološki inkubator, Center prihodnosti – celovita obnova Stare elektrarne, Poslovna cona Pesje, Zelena soseska za mlade družine Zlati grič in Vodikove tehnologije.

Po Dermolovih besedah je bila velenjska mestna uprava zelo dejavna pri pripravi strategije, saj so na javnih obravnavah na osnutek strategije oddali splošne in več kot 40 podrobnih pripomb. Prav tako so velenjski mestni svetniki sprejeli vsebinske sklepe, povezane s strategijo in projekti, vezanimi na prestrukturiranje v velenjski občini.

"Nikoli ni bil naš namen izpodbijati strategije, temveč z aktivnim sodelovanjem pomagati, da bo strategija vlivala zaupanje javnosti. Menimo, da bi bilo dobro, da bi strategijo sprejel tudi DZ, saj gre za ukinitev pomembnega domačega energetskega vira. O tako pomembnem vprašanju, ki lahko sproži tudi ustavno presojo, ne bi smela odločati zgolj vlada," je dejal Dermol.

Strategije ne podpirajo niti Sindikat premogovnika Velenje, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES), ti menijo, da je strategija škodljiva za rudarje in da gre za popolnoma politično odločitev, ki je nestrokovna in nepremišljena.

Predsednik Sindikata premogovnika Velenje (SPESS) Simon Lamot in predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) Branko Sevčnikar sta izpostavila, da omenjene strategije ne sprejemata, zato bodo uporabili vsa pravna sredstva in druge oblike sindikalnega delovanja, da zaradi odločitve države Slovenije o predčasnem izstopu iz premoga leta 2033 zaščitijo ekonomske in socialne pravice svojih članov.

V sindikatih zatrjujejo, da ni zagotovila politike, da nihče izmed zaposlenih v skupini Premogovnik Velenje in Termoelektrarni Šoštanj (Teš) ne bo ostal brez zaposlitve oz. socialne varnosti. Prav tako ni jasno postavljenih mejnikov, odgovornih oseb in ukrepov, če cilji iz strategije ne bodo doseženi, niso navedeni niti primeri, na kakšen način se bodo reševali morebitno presežni delovni invalidi, ni niti pravočasno predvidenih dovolj ustreznih nadomestnih delovnih mest, ki bi zagotavljala primerljiv življenjski standard.

Edini konkreten projekt je izkoriščanje sončnih celic, a kot opozarja sindikat SDRES, bi se tja lahko preusmeril zelo skromen delež zaposlenih v premogovniku. "Razen če verjamemo, da bo eno sončno celico vzdrževalo 20 ljudi v treh izmenah in s pokritim obveznim dodatnim poklicnim zavarovanjem. Prav tako so pesek v oči zapiralna dela, saj jih bo opravljala le peščica zaposlenih."

Prav tako po ocenah sindikalistov niso zagotovljena sredstva za izvedbo socialnih programov, predvideno obdobje za izstop iz premoga pa je bistveno prekratko. Lamot je za petek napovedal sejo izvršilnega odbora sindikata SPESS, na kateri bodo sprejeli nadaljnje korake glede omenjene strategije.

Vlada je v četrtek sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij in za prenehanje rabe premoga v Sloveniji določila leto 2033.

Slovenija med šesterico evropskih držav, ki bodo premog kurile tudi po letu 2030

Organizaciji Focus in Greenpeace Slovenija medtem opozarjata, da je Slovenija kot predzadnja država v EU-ju sprejela letnico izhoda iz premoga, strategije ni sprejela le še Poljska. Z letnico 2033 pa se pridružuje skupini petih držav, katerih letnica ni skladna z zavezami pariškega podnebnega sporazuma. Po letu 2030 nameravajo premog kuriti le še Nemčija, Hrvaška, Češka, Bolgarija in Romunija.

"Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje pariškega podnebnega sporazuma izhaja, da bi morale države OECD-ja, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elektrarne zapreti najpozneje do leta 2030," sta opozorili nevladni organizaciji.

Kot dodajata, hitrejše zapiranje Teša ni le nujno z vidika podnebnega ukrepanja, temveč postaja tudi ekonomsko neizogibno. "Ne glede na določeno letnico 2033 v strategiji obstaja velika verjetnost, da bo zaradi slabe finančne situacije Teš, ki od začetka delovanja bloka 6 ustvarja izgube, ter podnebnih politik EU-ja, dvigajočih cen C02 in razcveta obnovljivih tehnologij treba zapreti pred letom 2030."

“Poudarjamo, da mora biti izvedba prehoda stran od premoga pravično zastavljena, s čimer mislimo na podnebno, okoljsko in družbeno pravičnost, tako na ravni same regije kot do globalnih zavez. Ključno je, da za kakovostno življenje v premogovnih regijah država vzpostavi pogoje, ki bodo omogočili pravičen in vključujoč prehod v podnebno nevtralnost, pomembno in aktivno vlogo pri tem morajo odigrati predvsem lokalni akterji,” je v petek opozoril Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec Focusa.