Mineva leto dni, odkar je Slovenija tudi uradno postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem prepričan, da je bila včlanitev uspešen korak h krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnih odnosih.

Kaj je članstvo prineslo Sloveniji, kakšna prihodnost nas čaka in kakšna je lahko vloga Slovenije v OECD-ju, sta za MMC pojasnila ekonomista Bogomir Kovač in Igor Masten.

Slovenija je zaradi članstva v OECD-ju ...
"Z vidika mednarodne prepoznavnosti in ugleda je članstvo prineslo veliko," je prepričan Masten, ki dodaja, da nas je članstvo tudi spodbudilo k oblikovanju določenih sprememb. Ob tem sicer izpostavlja problem, kaj to pomeni v praksi, vendar verjame: "Načeloma je tako, da imamo okvir, kjer je pot, kako lahko dobre prakse iz tujine uporabljati."

Kovač je prepričan: "... da so bili po prvem letu odnosi in to, kar nam je lahko OECD prinesel, v skladu s pričakovanji, kar pomeni, da mi nismo postali del njihovih statističnih publikacij, del njihovih analitičnih poročil, nenazadnje smo pridobili neko strokovno ekipo, ki spremlja Slovenijo in ki je potem tudi na razpolago za nasvete." Kot nadpovprečno ocenjuje naklonjenost generalnega sekretarja OECD-ja.

"Tisto, kar ostaja, pa je, ali smo mi v Sloveniji to dobro izkoristili," meni Kovač, ki pojasnjuje, da je OECD napravil tisto, kar sicer ponuja, "vse ostalo je pa odvisno od nas - običajno bi prisotnost v tem klubu prinesla mednarodno prepoznavnost, odprla vrata za tuje investitorje, in najbrž mi te domače naloge nismo opravili najbolje."

Bodo slovenska podjetja "občutila" članstvo?
"Ocenjevati članstvo v takem klubu je sila nehvaležno," je povedal Kovač. Slovenija je članica različnih mednarodnih organizaj in to članstvo nam po njegovem mnenju posredno daje neko določeno kredibilnost. "Odvisno od tega, kako in na kakšen način bomo izkoristili neposredne storitve OECD-ja, predvsem pa posredno članstvo, ki nekako Slovenijo dela bolj prepoznavno, ki ji daje z mednarodnega vidika večjo trdnos in stabilnost," dodaja.

Masten je prepričan, da "take institucije mednarodnega sodelovanja odpirajo gospodarstvo mednarodnim poslovnim krogom in s tega vidika se da izkoristiti kot nekaj pozitivnega". Tudi on poudarja, da je izkoristek odvisen od vsakega posameznika. "Vedno je odvisno od nas samih," je prepričan.

Vloga Slovenije v OECD-ju v prihodnosti? Vidna ali stranska?
"Vidnost vloge vedno zavisi od ljudi, ki so v institucijah - to so tisti, ki govorijo, ki vsakodnevno delujejo, in če se tja pošljejo pravi ljudje, potem je vidnejša vloga možna," odgovarja Masten, ki navaja manjše države, kjer predstavniki igrajo ključne vloge v procesih gospodarske integracije. "Katero koli institucijo pogledamo, Slovenija seveda nima niti ene take osebe, kar pač nekaj pove o tem, s kakšno kvaliteto profesionalnih kadrov in javnih uslužbencev, ki se seveda kalijo v takšnih institucijah in bi morali biti vpeti tudi v mednarodne procese, razpolagamo," meni Masten.

Kot dobro Kovač ocenjuje sodelovanje med OECD-jem in statističnim zavodom, medtem ko meni, da je AUKN taka institucija, ki je ob tem članstvu zastala. "Gre za proces, ki ga samega po sebi ne morete načrtovati, ampak je rezultat nekih ambicij. Mislim, da neka variante tam so odprte. Je pa zopet odvisno od človeških sposobnosti in ambicij slovenskih raziskovalcev in analitikov," dodaja Kovač, ki je sicer prepričan: "... da za naslednja leta ostaja, da skušamo članstvo bolje vnovčiti, zlasti pri pritoku tujega kapitala. OECD sam po sebi tega ne zagotavlja, nam pa povečuje mednarodno prepoznavnost in tudi delo."