Ministrstvo bo predvidoma še ta mesec v koalicijsko obravnavo poslalo delovno gradivo za novi davek. Če bo razprava "prinesla ustrezne rezultate", bodo predvidoma konec novembra osnutek zakona poslali v javno obravnavo, ki bo trajala vsaj dva meseca, nato je predviden še dodaten čas za medresorsko usklajevanje. Predlog zakona bi bil lahko pripravljen do aprila 2019, tako da bi ga lahko DZ sprejel še pred poletnimi počitnicami. Jeseni 2019 naj bi potekala tehnična priprava na odmero davka, Finančna uprava RS (Furs) pa naj bi davek prvič odmerila med letom 2020 za leto 2020.

Glede na izhodišča ministrstva bo davek odvisen od vrednosti premoženja – davčna osnova bo predvidoma posplošena tržna vrednost nepremičnin, kot jo bo Geodetska uprava RS (Gurs) ugotovila s sistemom množičnega vrednotenja. Predvideno je, da bo prihodek od tega davka v celoti prihodek občin. Izplen od obdavčitve nepremičnin, ki so sedaj zajete v sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, naj bi ostal na sedanji ravni – letos po predvidoma dosegel 230 milijonov evrov – ocenjujejo pa, da bo celoten izkupiček zaradi dodatno vključenih nepremičnin, ki jih nadomestilo sedaj ne zajema, za od 20 do 30 odstotkov višji.

Višina davka bo še predmet usklajevanj
O višini davčnih stopenj ali morebitnih oprostitvah ministrstvo še ne more govoriti, ker da je še veliko odvisno od strokovnega in političnega usklajevanja. Izhodišča predvidevajo, da bi občine za uresničevanje določenih ciljev stopnje za posamezne vrste nepremičnin prilagajale za do polovico navzgor ali navzdol.

Ministrstvo želi čim širšo davčno osnovo oz. zajetje čim širšega kroga nepremičnin – da ne bi bilo izjem – kar bi omogočilo nižje davčne stopnje. Zajete bi bile npr. tudi nepremičnine v lasti države in Cerkve. Izhodišča predvidevajo, da bi se pri zemljiščih upoštevalo namensko rabo, tako da bi bila npr. stavbna zemljišča, ki se dejansko uporabljajo kot kmetijska, obdavčena po stopnji za stavbna zemljišča.

Zakonska podlaga za vrednotenje sprejeta lani
Vrednotenje nepremičnin bo potekalo po lani sprejetem novem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin. Gurs je na podlagi zakona že pripravil osnutke modelov vrednotenja, jih uskladil s strokovno javnostjo, za november pa je predvideno usklajevanje z občinami. Predvideno je, da bodo predlogi modelov vrednotenja pripravljeni februarja 2019. Na podlagi predlogov modelov, ki jih bodo dali v razgrnitev na občinah, bodo predvidoma aprila 2019 izvedli poskusni izračun vrednosti. Takrat bodo lahko svoje pripombe podali tudi lastniki nepremičnin.

Geodetska uprava načrtuje, da bo lahko vlada do konca julija 2019 sprejela uredbo o modelih vrednotenja. Sledil bo pripis vrednosti nepremičnin in lastniki naj bi avgusta po pošti prejeli obvestila o pripisani vrednosti nepremičnin. Lastniki bodo lahko takrat začeli postopek za uveljavljanje posebnih okoliščin, če bodo menili, da te bistveno, vsaj do 20 odstotkov, vplivajo na vrednost nepremičnine – kot so mikrolokacija, kakovost gradnje in zunanji vplivi (poškodbe zaradi neurij, plazov ...). O upoštevanju posebnih okoliščin bo lastnik prejel odločbo, na katero bo mogoča pritožba.

Upoštevane vse pripombe ustavnega sodišča
Ministrstvo meni, da bo v novem zakonu upoštevalo vse pripombe ustavnega sodišča, ki je leta 2014 razveljavilo takratni zakon o davku na nepremičnine tako bodo med drugi bistveni elementi davčne osnove opredeljeni v samem zakonu in lastniki bodo imeli možnost pritožbe. Gurs je v štirih letih podatke o nepremičninah bistveno izboljšal, zatrjujejo pristojni. Lastnikom sporočajo, da lahko podatke v evidencah uredijo kadar koli, in jih pozivajo, naj s tem ne čakajo na obvestila o vrednotenju ali celo na davčno odločbo.

Glede določila v koalicijskem sporazumu, da bodo uvedli "davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin", na ministrstvu niso konkretni in rešitev pričakujejo v koalicijskih usklajevanjih. Ustavno sodišče je namreč leta 2014 kot neustavno ocenilo tudi uvedbo različnih davčnih stopenj za istovrstne nepremičnine.