"Na podlagi predpisanega načina določitve prispevka za razgradnjo zaradi spremembe izhodiščnih predpostavk za njegov izračun ne bo mogoče zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v predpisanem času," opozarjajo državni revizorji.
Vlada in gospodarsko ministrstvo (MG) namreč nista opredelila, kolikšno donosnost in na kakšen način jo mora doseči Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
Nejasne so tudi lastnosti naložb, v katere lahko vlaga sklad, ter višina sredstev, ki jih lahko vlagajo v posamezne naložbe.
Bomo sploh lahko izstavili ustrezen račun
Nedoločno so urejena razmerja med ministrstvom, skladom in agencijo za radioaktivne odpadke. Država je investitor in naj bi postala tudi lastnica odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ni pa prejemnica sredstev od prodaje elektrike niti nima evidentirane nobene naložbe ali terjatev za sredstva, dana v upravljanje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Sklad ni investitor v odlagališče, dobiva pa sredstva od prodaje elektrike ter plačuje stroške agencije in tudi del odškodnin občinam (del odškodnin plačuje agencija). Agencija ni investitor in naj ne bi postala lastnica odlagališča, prejema pa sredstva od sklada ter je naročnik in plačnik del in ima investicije v odlagališče evidentirane kot lastna osnovna sredstva.

Zato se med drugim pojavlja tveganje, da ne bodo, če bo s Hrvaško dosežen dogovor o delitvi stroškov izgradnje odlagališča, vsi stroški zbrani na enem mestu in tako tudi ne ustrezno zaračunani Hrvaški, je dejal Jereb.
Prenizek prispevek
Glede na sedanje predpostavke je prispevek za razgradnjo prenizek. Po izračunih računskega sodišča bi se moral s sedanjih treh evrov na megavatno uro (MWh) zvišati na 10,90 evra na MWh.

Po veljavnem programu razgradnje (iz leta 2004) bi stroški gradnje odlagališča NSRAO, odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in odlaganja NSRAO znašali 1,1 milijarde evrov

Preveč tveganja
Ob tem poudarjajo, da je namen porabe sredstev iz sklada sicer jasno določen, ne pa tudi način, ki bi omogočal učinkovit nadzor nad upravljanjem s sredstvi in poslovanjem sklada. Trenutna ureditev namreč ne določa pristojnosti MG-ja pri nadzoru nad skladom, zaradi česar je ta vlagal v preveč tvegane naložbe in posledično dosegel negativno donosnost sredstev.

Tu namreč revizorji sodišča ugotavljajo, da sklad ni imel izdelanih ustreznih meril za merjenje donosnosti naložbenega portfelja ter kakšen vpliv bo njegova sestava imela na zahtevano donosnost sredstev.

Denar delili nevladnim organizacijam
Poleg tega tudi niso nadzirali, ali se denar, ki so ga izplačevali Agenciji za radioaktivne odpadke, porablja gospodarno in učinkovito. Sklad je tudi izplačeval dotacije lokalnim neprofitnim organizacijam, kar pa ni v skladu z nameni, za katere je bil ustanovljen, opozarjajo na Računskem sodišču.

Od vlade MG-ja in sklada zdaj zahtevajo, da v 90 dneh pripravijo popravljalne ukrepe, pri čemer so MG-ju že podali več priporočil, kako naj se izboljša poslovanje sklada.