Prireditev ob 90-letnici kranjske Save na Brdu pri Kranju je Radićeva, kjer so se zbrali številni gospodarstveniki in politiki, izkoristila za kratek pogovor s predsednikom uprave Merkurja Bojanom Knupležem.

Ministrica in Knuplež za nadaljnje pogovore
Novinarjem je potem dejala, da v tem trenutku kakšna finančna pomoč države za rešitev Merkurja niti ni potrebna. "Seveda če bi prišlo do faze, da bi o tem morali razmišljati, bomo razmišljali. Ampak jaz mislim, da so v tem trenutku dobavitelji in upniki toliko močni, predvsem pa modri, da bodo znali to zadevo sami urediti. Seveda pa bomo stali ob strani, če bo šla zadeva v tako smer," je zagotovila ministrica, ki se je s Knupležem dogovorila za nadaljnje pogovore o napredku pri načrtih nove uprave in reševanju podjetja.

Pojasnila je, da je Merkur pomembno podjetje, na katerega je vezan zelo pomemben del slovenske industrije, zato je njena naloga, da se kot gospodarska ministrica seznani s stanjem v podjetju in skupaj z upravo, lastniki, dobavitelji in upniki preveri, kakšne so možnosti reševanja in ali lahko država na kakršen koli način pomaga pri sanaciji.

"Merkur je poseben primer"
"Seveda zopet poudarjam, naša ključna skrb so delavci oziroma zaposleni, in jasno je, da smo zainteresirani, da se podjetje ohrani," je dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radič. Dejala je, da je Merkur poseben primer, neprimerljiv z Vegradom ali Preventom, saj je veliko večjih razsežnosti in je nanj vezano precej slovenske industrije.

"Kakšne nespametne ali prehitre odločitve bi imele hude posledice za celo slovensko gospodarstvo," je opozorila. Radićeva sicer nima vpogleda v vse podrobnosti dogajanja v zvezi z Merkurjem, vendar je po njeni oceni to vseeno podjetje, ki je bilo v preteklosti uspešno in je lahko uspešno tudi v prihodnje.

Kordežu posojilo Gorenjske banke
Časnik Finance medtem poroča, da naj bi nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež junija letos, tik pred odstopom s položaja, dobil 250 tisoč evrov posojila pri Gorenjski banki, katere drugi največji lastnik je Merkur. Posojilo je zavarovano s hipoteko na novogradnjo na parceli v Lescah. To je Kordež spomladi leta 2008 kupil od Turističnega društva Lesce, katerega dolgoletni ključni človek je Zlatko Kavčič, nekdanji šef in zdaj nadzornik Gorenjske banke.

Na banki pravijo le, da je bilo to posojilo - kot vsa druga - odobreno "na podlagi informacij, s katerimi je banka razpolagala v času odobritve posojila", skladno z internimi akti in po pogojih, ki so takrat veljali za druge komitente.

Mesečno 1.500 evrov za odplačevanje posojila
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je Kordež posojilo najel za 20 let; zadnji obrok zapade 31. julija 2030. Kordež mora mesečno za obrok odšteti skoraj 1.500 evrov. Kordež se na pisanje Financ še ni odzval, zato ni jasno, ali lahko ustvarja tak denarni tok, ki omogoča vračanje posojila. Na spletni strani Gorenjske banke pa je zapisano, da maksimalen mesečni obrok posojila zastavijo tako, da ne preseže 60 odstotkov plače posojilojemalca.

Kordež je parcelo v Lescah kupil 30. aprila 2008 od Turističnega društva Lesce. Dolgoletni zastopnik TDL, ki je 1,4-odstotni lastnik Gorenjske banke, pa je prav Kavčič, ki je bil v času prodaje parcele Kordežu še šef banke.

Del parcele Kordež dobil z darilno pogodbo
"Prodaja parcele Kordežu je bila povsem običajna in tržna; bil je le eden izmed okoli 20 graditeljev, ki smo jim prodali parcele. Prodaja nikakor ni bila povezana z lastništvom Merkurja v Gorenjski banki ali dejstvom, da sem aprila odhajal iz nje, niti s tem, kar se danes dogaja v zvezi s Kordežem," pravi Kavčič in dodaja, da je bilo zanimanje za parcele veliko in si izbrali v TDL.

Koliko je Kordež plačal TDL za parcelo, prodano v vrhuncu nepremičninskega balona (spomladi 2008) v Lescah, Kavčič ni želel razkriti: "Zagotavljam, da je Kordež plačal prav toliko, kot so plačevali kupci parcel zraven njegove. Od kod je vzel denar, nas ni zanimalo."

A zemljiškoknjižni izpisek razkriva, da je Kordež del zemljišča dobil z darilno pogodbo. Tudi za to ima Kavčič pojasnilo: okrog 50 kvadratnih metrov Kordeževe parcele je bilo na kmetijskem zemljišču, kar je posledica zamaknjenih črt na zazidalnem načrtu. "Zato smo mu ta del povsem legalno podarili, s soglasji pristojnih služb, in zato je preostalo zemljišče plačal nekoliko dražje. Enako je bilo vsaj še pri treh kupcih," razlaga Kavčič.