Masten je prepričan, da bi moralo gospodarsko ministrstvo igrati ključno vlogo pri prestrukturiranju gospodarstva in pri vseh pomembnejših spremembah, ki nas čakajo.

Pravi, da se moramo (oz. se mora ministrstvo) odločiti, kakšna strukturo gospodarstva želimo imeti, kateri industriji, kateremu sektorju bomo dali prednost in katerega bomo spodbujali. "Treba se je odločiti tudi, kaj bomo naredili s tistimi industrijami, ki niso vredna spodbujanja, kako odmiranje, ugašanje trga omiliti in tako naprej," o tem, česa se mora najprej lotiti ministrica, pravi Masten.

Lahovnikova senca ji bo sledila
Docent na ljubljanski ekonomski fakulteti pravi, da bo imela Radićeva precej težko delo, saj se bo morala že na začetku spopasti s senco svojega predhodnika, "ki je vseeno imel neko svojo moč". "Ona je "le" državna sekretarka - vsaj v primerjavi s svojimi vladnimi kolegi - in si bo morala izboriti najprej prostor in reči: 'Poglejte, to so prioritete.' Morala se bo truditi, da jo bodo upoštevali, ko se bodo pripravljali določeni ukrepi, ki nikoli niso povsem ločeni med ministrstvi," je prepričan Masten.

Delo se bo nadaljevalo brez večjih pretresov
"Vprašanje je tudi, koliko vpliva bo zaradi vsega tega sploh imela na postavitve vseh teh prioritet. Vprašanje je tudi, ali premier to od nje sploh hoče oz. želi," opozarja Masten in dodaja, da nekaj pove tudi to, da so izbrali nekoga, ki pač dobro pozna delovanje ministrstva in ga bo peljal naprej tako, kot je bilo na začetku zastavljeno. "Brez dvoma bo lahko poskrbela. da bo delo brez pretresov teklo hitro naprej. Potrebovali so nekoga, ki bo vodili delo, tako kot je zdaj. Brez novosti," Masten pravi o tem, kakšne spremembe oz. poteze lahko pričakujemo od verjetne nove ministrice.

Ekonomist ministrovanje Mateja Lahovnika ocenjuje z mešanimi občutki. Prepričan je, da ima glede določenih zadev stališča, ki jih sam ocenjuje kot pozitivna, določene poteze pa so bile po Mastenovem mnenju zgrešene.

Lahovnikovo delo tudi v znamenju populizma
"Zagotovo je njegov mandat zaznamovalo precej nekega populizma, predvsem glede nagrad menedžerjem in članom nadzornih svetov - on je bil namreč tisti, ki je promoviral zniževanje in omejitev plač, kar zna delovati kontraproduktivno," meni Masten in dodaja: "Ni šans, da bodo ljudje za tako nizke zneske opravljali dela, ki prinašajo tako velike odgovornosti, tudi osebne odgovornosti. Tukaj je šel predaleč," je prepričan ekonomist.

Številna stališča "v teoriji pozitivna"
"Sicer pa so njegova stališča (in njegovo delo tudi) glede vpletenosti države v gospodarstvo, glede NLB-ja, glede tega, kako naj država ravna pri reševanju gradbenikov, v teoriji pozitivna," meni Masten, ob tem pa opozori tudi na zakon o obvezni delitvi dobička: "Človek se res vpraša, od kod je ta padel oz. kaj je imel v glavi tisti, ki ga je tako zapisal."

Masten se je dotaknil tudi ukrepov za subvencioniranje delovnega časa: "Sicer ne vem natančno, katero ministrstvo to financira, vendar bi lahko po vsem tem času že prenehali s temi ukrepi. Vemo že, da hitrega odboja gospodarstva in hitre gospodarske rasti ne bo. In zdaj je to samo še financiranje zaposlenosti, ki nima dela, iz državnega proračuna."

Že zdaj je prepozno
"Treba bi bilo pripraviti ukrepe prestrukturiranja vseh teh podjetij, ki v teh dveh letih tega niso bila sposobna sama. In četudi se bo to zdaj zgodilo z novo ministrico, se bo še vedno zgodilo prepozno," meni Masten in dodaja, da ostaja vprašanje, ali se bo to sploh zgodilo. "Vse, kar se tiče zakonodaje s področij trga dela, socialne varnosti, ki imajo zelo velik neposreden vpliv na odhodkovno stran proračuna, to je vse prepozno," je prepričan ekonomist.

Opozarja še, da so napovedani protesti in težka pogajanja s sindikati, "samo še dodaten argument za to, da bi se to moralo zgoditi že veliko prej". "A vsi so imeli neko upanje, da tega ne bo treba narediti," končuje Masten.